ARS Ars humana, 11. maj 2020 ― Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig? Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lani je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in fizično distanciranje pomenita za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Ker so knjigarne po Sloveniji spet odprle svoja vrata, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarnarji pripravili nacionalno kampanjo Vrnitev napisanih, ki pozdravlja in podpira vnovično odprtje in vabi k nakupu knjig. Knjigarne, ki glede na najnovejšo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive, še dodajajo na Javni agenciji za knjigo o Kampanji Vrnitev napisanih, ki se ji je pridružilo približno 80 slovenskih knjigarn.

Javna agencija za knjigo, 11. maj 2020 ― Ker lahko ob rahljanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb s COVID-19, svoja vrata od 4. maja naprej ponovno odpirajo tudi slovenske knjigarne, smo na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo "Vrnitev napisanih", ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig. Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. Kampanja "Vrnitev napisanih" tako v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV oglasov in promocijskih materialov za knjigarne poziva k obisku sedaj odprtih knjigarn in bralce vabi k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi. H kampanji je pristopilo okoli 80 slovenskih knjigarn. Celoten seznam knjigarn si lahko ogledate spodaj. Kampanji, ki uradno poteka od 11. maja naprej, se priključujejo tudi ilustrirani plakati z navodili za varen obisk knjigarn ter kazalke in nalepke za zveste in nove obiskovalce. 13. junija se bo "Vrnitvi napisanih" pridružila tudi tematska številka revije Bukla kot katalog novih knjižnih izdaj, ki bo pridana različnim časopisom. Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne! Ilustracije: Izar Lunaček Oblikovanje: Nenad Cizl TV oglasi in video vsebine: Fixmedia (režija Jure Dostal) Zahvaljujemo se knjigarni Konzorcij in njeni vodji Katarini Modic, ki nam je velikodušno odstopila knjigarno in sodelovala na snemanju. Iskrena hvala tudi sodelujočim slovenskim občinam za podporo s svojimi plakatnimi ali oglasnimi površinami, ki nam bodo v času kampanje brezplačno na voljo! Doslej so se prijazno odzvale novomeška, koprska, mariborska in ljubljanska občina, k odzivu pa so vabljena tudi druga slovenska mesta in k

SEM, 11. maj 2020 ― V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa (javor, češnja, oreh, lipa). Predmeti izkazujejo izdelovalčevo dobro poznavanje strugarskih veščin in tehnik. Z domiselnim oblikovanjem, različnimi okrasnimi struženimi vrezi in lepljenjem različnih vrst lesa, ki pri obdelavi (struženju) ustvarjajo na predmetih zanimive vzorce, izpričujejo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi visok likovno estetski nivo. Šatulje in doze je med svetovnima vojnama izdelal strugar Franc Krašovec. Rojen je bil leta 1883 v Velikem Klancu na Vrhniki. V tovarni za lesne izdelke podjetnika Josipa Lenarčiča na bližnjem Verdu, kjer so izdelovali harmonije in kvalitetne sobne stole, se je med letoma 1898 in 1901 izučil strugarstva in postal pomočnik. Po poroki z gostilničarjevo hčerjo iz Sodražice Josipino Čampa leta 1914 sta zakonca nekaj časa živela v Sodražici, nato pa sta se preselila v Vižmarje pri Ljubljani, kjer sta si leta 1926 zgradila hišo. Po vselitvi je Josipina v hiši odprla trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Franc pa se je v Ljubljani zaposlil kot finančni kontrolor. Za lastne domače potrebe in tudi za zabavo pa se je še ukvarjal s strugarstvom. Obrtno znanje, ki si ga je pridobil v Lenarčičevi tovarni, mu je prišlo prav, ko si je moral z uporabnimi in dekorativnimi izdelki opremiti svoj novi dom v Vižmarjih. Drobni uporabni predmeti kot so omenjene šatulje in doze pa niso bile za prodajo. Franc jih je podarjal svojim bližnjim ob godu, za božič in miklavževo in je nanje s svinčnikom tudi zapisal ime obdarovanke. Mag. Andrej Dular