Mlada čebelica

Mlada čebelica

Vrabec Anarhist, 5. april 2021 ― Z zgodovinskega vidika je ustvarjalnost te generacije resnična in naravna preobrazba znotraj procesa politične, družbene in demografske preobrazbe ter identifikacija drugih kultur in morda tudi vključevanje vanje. The post Mlada čebelica appeared first on Vrabec Anarhist.
Gremo na Bunkovc

Gremo na Bunkovc

Odzven, 5. april 2021 ― V režiji in s scenarijem Maje Pavlin smo dobili dokumentarni film o zasedbi, ki je definirala sodobni zasavski rokenrol, z njim pa nove aspekte tamkajšnje (in tudi siceršnje) avtorske glasbe in svetovnih godb, ki odmevajo tudi mednarodno.
Ptuj : Razstava Dušana Kirbiša O izvoru podob

Ptuj : Razstava Dušana Kirbiša O izvoru podob

Štajerski tednik, 5. april 2021 ― Vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki so ga Ptujčani na nek način posvojili, saj je osnovno šolo in gimnazijo končal na Ptuju, se je odzval povabilu Galerije mesta Ptuj, da bi se v njej predstavil s pregledno razstavo svojega štiridesetletnega ustvarjanja. Četudi je galerija lepa in velika, je bistveno premajhna za solidno, kronološko predstavitev skozi vsa obdobja umetnikove ustvarjalnosti.
Vita Žerjal Pavlin: Obrazi

Vita Žerjal Pavlin: Obrazi

MMC Knjige, 5. april 2021 ― Pesnica in literarna zgodovinarka Vita Žerjal Pavlin se v pesniški zbirki Obrazi povezuje s poezijo Simona Jenka. Leta 2007 je doktorirala, njena disertacija pa je izšla naslednje leto z naslovom Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja.
(Ne)milost bega

(Ne)milost bega

LUD Literatura, 5. april 2021 ― Eden najpomembnejših sodobnih predstavnikov tako francoske kot svetovne literature Patrick Modiano je predvsem od leta 2014 naprej, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost, intenzivno prisoten tudi na slovenskem literarnem prizorišču. Speči spomini (Souvenirs dormants) iz leta 2017 so deveti avtorjev roman in ob kratkozgodbarski zbirki za mladino deseto v slovenščino prevedeno delo ter sedmo po prejeti nagradi.
Grahovo 1967/68 – 5. razred

Grahovo 1967/68 – 5. razred

Stare slike (Cerknica), 5. april 2021 ― V šolskem letu 1967/68 se je 5. razred slikal pred svojo šolo v Grahovem, v družbi svoje razredničarke Zlatke Vidovič in učiteljice Slave Cassol. Slika je izdelana v obliki razglednice. Na sliki izstopajo razigrani fantje okrog razredničarke na eni strani in kazanje “rožičkov” sošolki na drugi strani slike. Podružnično šolo z Gorenjega Jezera smo že omenili […]

Kočija iz filmov o Sissi leta 2023 pred novim v hotelom v Bad Ischlu

Misli, 5. april 2021 ― Kočija, v kateri sta se sredi 50. let minulega stoletja v filmih o Sissi igralca Romy Schneider in Karlheinz Böhm prevažala kot cesarica Sissi in cesar Franc Jožef, je bila na dražbi prodana podjetju, ki načrtuje hotel v Bad Ischlu. Kočija bo stala pred vhodom v štirizvezdični hotel Grand Elisabeth, ki naj bi ga odprli junija 2023.

Kočija iz filmov o Sissi leta 2023 pred novim hotelom v Bad Ischlu

Misli, 5. april 2021 ― Kočija, v kateri sta se sredi 50. let minulega stoletja v filmih o Sissi igralca Romy Schneider in Karlheinz Böhm prevažala kot cesarica Sissi in cesar Franc Jožef, je bila na dražbi prodana podjetju, ki načrtuje hotel v Bad Ischlu. Kočija bo stala pred vhodom v štirizvezdični hotel Grand Elisabeth, ki naj bi ga odprli junija 2023.

5. aprila 1937 je v Šmarju pri Jelšah umrl dr. Fran Lorger, arheolog

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1937 je v Šmarju pri Jelšah umrl dr. Fran Lorger, arheolog. Rodil se je 30. aprila 1884 Šmarju pri Jelšah.  Rodil se je v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in leta 1904 maturiral. Nadaljeval je s študijem klasične filologije, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908. Po končanem študiju se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Windischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Potovanje po Italiji med leti 1912 in 1913 pa ga je navdušilo za arheologijo. Že v času študija je pričel z raziskovanjem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval šele leta 1934, po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam iznašel. Izvedel je izkopavanje razkošne rimske vile v Grobelcah in naletel na rimsko naselbino med Malo Pristavo in Grobelcami, kjer so se nahajale stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 metrov dolgega obzidja. Ugotovil je, da je rimska vila nastala v času gospodarskega in stavbarskega napredka v 2. stoletju, bila naslednji dve stoletji gradbeno dopolnjena, v dobi preseljevanja narodov v 6. stoletju pa jo je uničil požar. V rimski topografiji šmarske krajine je označil še številne rimske spomenike v Pristavi, Podbregu in pri Grobelnem, ki so ostanki naselbin ob pomembni rimski vojaški in trgovski cesti, ki je potekala iz smeri Celja skozi Teharje, Šmarje, Lemberg, Poljčane in preko Ptujske gore vodila na Ptuj. Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. Med sprehodom po Rožnem griču na Jožefovem hribu na Teharjih je na njivah opazil drobce opeke, kocke mozaika in črepinje, ki so kazali sledove rimskih stavb (rimska vila na Rožnem griču, Sevce). Med Lorgerjeva največ

5. april 2021 - velikonočni ponedeljek

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. april 2021 - velikonočni ponedeljek Dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki ta dan obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je sicer podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje, ki se ga spominjajo na veliko noč, tudi zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo.

5. aprila 1894 se je v Doljah v Ziljski dolini rodil Vinko Möderndorfer, šolnik, pisatelj, zbiralec narodnega gradiva in etnograf

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1894 se je v Doljah v Ziljski dolini rodil Vinko Möderndorfer, šolnik, pisatelj, zbiralec narodnega gradiva in etnograf. Umrl je 10. septembra 1958 v Celju.  Bil je zaveden Slovenec in pedagog, od nekdaj zaničevan in omalovaževan. Po drugi svetovni vojni niso hoteli stiskati nobenih del, če niso bila cenzurirana.  Leta 1946 je postal direktor tiskovne in produktivne zadruge z omejenim jamstvom, ki je bila v lasti družbe Svetega Mohorja v Celju in tako je dobil priložnost, da je natisnil Koroške narodne pripovedke, takšne, ki so te, ki do danes v tej obliki in vsebini še niso bile natisnjene. V aprilu 1948 so ga aretirali in ga brez vsakršne obsodbe zaprli v zloglasnem zaporu za politične prestopnike na Golem otoku. Po tri in pol letnem političnem zaporu na Golem otoku si ni nikoli več opomogel, saj mu ni šlo v zavest, zakaj je moral preživeti tri leta in pol grozovitih tortur političnega Golega otoka, saj ni nikoli stopil pred kakšnega koli sodnika, ali sodišča, ki bi ga naj obsodilo. Po prihodu z Golega otoka je ves pretepen, izmučen in bolan preživel samo še šest let. Skoraj vsa njegova dela so šla v pozabo, ker jih oblasti niso dovolile ponatisniti, ker niso ustrezala tedanjim ideološkim normam. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Möderndorfer_(1894) Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi372887/ 

5. aprila 1933 je v Mariboru umrl Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1933 je v Mariboru umrl Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof. Rodil se je 15. novembra 1857 v Stari Loki.  Po maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1876, se je vpisal na bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku (1880–1883) in do 1885 pri sv. Juriju (Šenčurju) pri Kranju. Oktobra 1885 je postal mestni kaplan in katehet pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1890 je odšel na rimsko vseučilišče sv. Apolinara študirat pravo. V Rimu je obenem opravljal delo kaplana pri cerkvi S. Maria dell' Anima. Doktorat na področju civilnega in cerkvenega prava je zagovarjal leta 1892. Po vrnitvi je postal profesor verouka na II. državni gimnaziji v Ljubljani in prefekt v dijaškem semenišču - Alojzijevišču. 22. januarja 1900 je postal stolni kanonik ljubljanske škofije ter nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih. V obdobju 1905 – 1910 je bil ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani.

5. aprila 1913 se je na Prevaljah rodil Franjo Golob, akademski slikar, akademski grafik in pesnik

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1913 se je na Prevaljah rodil Franjo Golob, akademski slikar, akademski grafik in pesnik. Umrl je 3. septembra 1941 v Domžalah.  Franjo je bil rojen na Prevaljah v družini s sedmimi otroki. Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari mami na Prevaljah in tu je tudi končal prvi razred ljudske šole, njegova družina pa se je preselila v Maribor. Leta 1919 je zapustil Prevalje in odšel k svoji družini, najprej v Maribor in kasneje na Ptuj. Prvi letnik gimnazije je končal na Ptuju, a je šolo pustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. Mojstru Zorattiju je pomagal pri obnovitvenih delih v notranjosti ptujske minoritske cerkve in spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit in se srečal s slovenskim umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelétom, ki je mladega Goloba vzel pod svojo zaščito. Po opravljenem pomočniškem izpitu se je odpravil v Ljubljano in v letih 1931–1932 študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi, s katerim ga je vezalo neločljivo prijateljstvo.

Ko skandinavska mitologija sreča Mumine – Luke Pearson. Hilda in trol & Hilda in polnočni velikan. Didakta, 2021. Prevedel Boštjan Gorenc / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 5. april 2021 ― Serija stripov o pustolovski deklici Hildi ameriškega avtorja Luka Pearsona izhaja od leta 2010, v odličnem prevodu Boštjana Gorenca pa se Hilda končno predstavlja tudi v slovenščini. Ta stripovski biser je leta 2018 namreč zaživel tudi kot Netflixova animirana serija Hilda, zato je bil že čas, da jo v knjižni obliki spoznamo tudi pri nas. Založba Didakta je z izidom dveh delov naenkrat poskrbela za lep grižljaj te slastne zgodbe, v kateri kar mrgoli od mitoloških in čudežnih bitij. Naslovna Hilda je radovedna deklica, ki skupaj z mamo in ljubljenčkom Štibeljcem – ki je čudovita bela živalca, mešanec med lisico in jelenčkom –, prebiva v idilični hišici sredi neokrnjene narave. Pogosto ju obiskuje leseni možic Lesko, ki je prava pojava, Hilda pa se najraje sprehaja naokrog in išče pustolovščine – včasih pa pustolovščine najdejo njo. Precej klasična zasnova pa ponuja mnogo več kot le nekaj magičnih bitij in domišljijskih prebliskov.
Danes poslušamo: Velikonočni ponedeljek

Danes poslušamo: Velikonočni ponedeljek

SIGIC - Novice, 5. april 2021 ― Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Velikonočni ponedeljek je v Sloveniji tudi dela prost dan.
še novic