IGOR BANFI: TAVAJOČI / WANDERERS

IGOR BANFI: TAVAJOČI / WANDERERS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. april 2021 ― Igor Banfi doživljanje domače panonske krajine prenaša na velika platna, ki niso le odsev podobe prekmurske ravnice, ampak tudi prostori kontemplacije, kamor se lahko zateče izgubljena duša. Tavajoče in iščoče nedoločljivo so abstrahirane figuralne oblike, ki naseljujejo in oživljajo arhaične, lirične pokrajine prekmurskega slikarja. Vertikalne, ponekod brezoblične, ponekod pa že skoraj utelešene podobe, potujejo, izginjajo (v vodi) in se prikazujejo gledalcu, katerega v izrazito intimnem, duhovnem občutju soočajo z njegovo lastno eksistenco, preizpraševajoč osamljenost, samoto, odtujenost, vse odtenke hrepenenja in mogočega odrešenja. Banfi v barvni paleti ostaja zvest zemeljskim tonom, ki jih le redko presekajo odtenki živo rdečega sončnega zahoda. V dela vključuje tudi zemljo kot taktilen element. Skupaj z oljno barvo jo nanaša na platno kot teksturiran gradnik slike, ki sublimno vsebino ozemlji v realnosti. Barvno je prisotna tudi zračna, pomirjujoča modrina. Iz nje se na hladnih platnih rojeva megla, ki obdaja osamljeno drevo ali komaj razpoznavno telo. Vedno osamljeno, četudi v dvoje, a največkrat samo, majhno in iščoče; otopljeno v ambientalno atmosfero nanosov. Kljub otožnosti zabrisanih figur in zamolklih barv pa iz horizontov v tonih bele in rumene seva neoprijemljiva pozitiva. Umirjenost neobljudene razplastene krajine skupaj z usklajeno harmonijo elementov v njej odpira vrata metafizičnemu svetu, kjer sta omogočena tavanje in iskanje upanja na meji med nebom in zemljo. Igor Banfi transfers his experience of the domestic Pannonian landscape to large canvases, which are not merely reflections of the Prekmurje plain but also spaces of contemplation, where a lost soul can take refuge. Wandering and looking for the indeterminate are the abstracted figural forms that inhabit and revive the archaic, lyrical landscapes of Igor Banfi. Vertical, in some places shapeless, and in some almost incarnated images, travel, disappear (in the water) and present themselve

Jamal Ouariachi: Lakota

Koridor, 14. april 2021 ― Družbenokritični roman, ki bralcu brez kančka usmiljenja slika aktualna družbena dogajanja in mu razkriva pereče moralne zagate, vse za namene njegovega preizpraševanja. The post Jamal Ouariachi: Lakota appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
MIHA ŠTRUKELJ: NOVA DELA / NEW WORKS

MIHA ŠTRUKELJ: NOVA DELA / NEW WORKS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. marec 2021 ― Namesto obljube inteligibilnega in zajemljivega objekta se kot naloga slikarstva Štruklju zastavi resničnost za neproblematično fasado "neposredne izkušnje". Tega ne gre razumeti v smislu iskanja skrite resnice, zakopane pod sloji bleščave fasade vsakdana: gre pravzaprav za preizpraševanje relacij med subjektom in objektom ter vloge slikarstva kot momenta, ki problematizira te relacije, namesto da bi jih utrjeval. Konfliktni režimi vidnosti, ki obvladujejo naše razumevanje sveta in delovanje v njem, postanejo predmet minuciozne slikarske obravnave. Štrukelj kot eden izmed predstavnikov razvpitega "mediatiziranega slikarstva" počne precej več kot to, da nam v slikarskem mediju dočara piksle, ki v zadnjih treh desetletjih postajajo naša glavna prizma posredovanja informacij. Medijske podobe kataklizmičnih dogodkov, ki obveljajo za osrednji predmet obravnave Štrukljevega slikarstva, postanejo predmet natančne materialne derealizacije: prav na teh ikoničnih podobah černobilske katastrofe, Natovih bombardiranj Srbije Štrukelj izpopolni svojo metodo. Najprej fotografski predlogi, preden jo aplicira na platno, začne jemati informativno vrednost, zmanjša ji ločljivost, odvzame del informacij. Zmanjšano na moment konture fotografsko podobo prekrije z mrežo, rojstnim krajem racionalizirajočega slikarskega pogleda, ki si od renesanse naprej prisvaja svet in ga podreja svojim načelom. Ta zamolčana mreža je pri Štruklju kot osnovno urejevalno načelo slike povsem vidna, deli platno na kvadratna polja in v kombinaciji z ličarskim trakom, še eno stalnico Štrukljeve metode, ustvarja šahovsko polje, ki razkriva logiko slikarskega pogleda. Mrežna polja prevevajo platno in preddoločajo območja slikarjeve obdelave: pogosto gre za intervence s svinčnikom, tušem, včasih pa ta polja kažejo goli ličarski trak, včasih celo golo platno. S tem je podoba odločno prepustila osrednje mesto procesu, ki je glavni igralec v Štrukljevi igri, je hkrati vsebina in forma njegovega slikarstva. Ta tudi do
STAŠ KLEINDIENST in ANŽE SEVER: PREDSTAVA

STAŠ KLEINDIENST in ANŽE SEVER: PREDSTAVA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. februar 2021 ― Staš Kleindienst slike in Anže Sever objekti. Galerija Equrna, Ljubljana. Staš Kleindienst svojo slikarsko prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Naslikane krajine sicer izvirajo iz geografskih značilnosti našega širšega prostora ter impresij mimobežnih pejsažev in pogledov, ki mu skozi čas preoblikuje spomin, v resnici pa prikazujejo prostor kolektivne podzavesti, ki ga prek družbenih ritualov gradi oblast. Krajina ga zanima tudi kot pastoralni slikarski žanr, ki na arhaičnih ruševinah nostalgije uspe partikularno preoblikovati v univerzalno, politično v naravno. To specifiko, to vzvišeno samoumevnost, skuša zaobračati in jo prenašati v današnjost, da sestopi v polje banalnega sveta, ki je v procesu nenehne preobrazbe, še nedokončan, a že zastarel, razklan med silnicami prikritih interesov, umišljenih predstav ter golega preživetja. S poseganjem v te silnice pa v določenih momentih Kleindienst naslavlja tudi vprašanja o (ne)možnosti reza, prekinitve. V tem pogledu ga še posebej privlači noč kot metafora za nekakšen psihološki prostor, skrit pod slepečo svetlobo reprezentacije, a odprt ranljivosti in dvomu, ki lahko vodita v preizpraševanje naših družbenih vlog in pozicij. "Prostor, ki ni nikoli domačen, je prostor, v katerem preživim čas", pravi Anže Sever. "Vedno je prostor, ki ne obstaja brez mene v njem. Je narejen za vsakdan in skozi svojo ponudbo ustvarja svojo mnogoterost obstoja. Svoje pogoje, svoje obstoje. Je matrica za ustaljene procese in njihove navzven obrnjene potencialnosti. Je dnevna soba in je najmanj dnevna soba, je najmanj prostor". Anže Sever želi nagovarjati, kako bo živel znotraj tega prostora, ki mu hoče ukazovati, kaj naj počne. Ima lastno voljo, čeprav je nima. Sam o sebi govori. Njegovo ime zavaja. "Čuden prostor, ki je muhav, čeprav mu to pripišem jaz. Je v neprestanem dialogu z odločitvami, ki jih sprejemam izven njega. Je matrica za obstoj človečnih interakcij, je najbližji in najbolj oddaljen. Svojo bliž
Članek 3

Članek 3

Revija Hiše, 25. november 2020 ― Vid Žnidaršič prejemnik študentskega Plečnikovega priznanja 2020: "Zakaj začasno? Kaj je tako privlačnega na destabiliziranju samih temeljev arhitekture; na ideji, da arhitektura ni nujno namenjena temu, da preživi daljše časovno obdobje? Intuitivno se zdi, da se odgovor skriva v samem bistvu začasnega – v preizpraševanju, kaj zares arhitektura je, kakšni so potenciali, Beri dalje →
Začasno – petrijevka nepreizkušenih konceptov

Začasno – petrijevka nepreizkušenih konceptov

Revija Hiše, 25. november 2020 ― Vid Žnidaršič prejemnik študentskega Plečnikovega priznanja 2020: "Zakaj začasno? Kaj je tako privlačnega na destabiliziranju samih temeljev arhitekture; na ideji, da arhitektura ni nujno namenjena temu, da preživi daljše časovno obdobje? Intuitivno se zdi, da se odgovor skriva v samem bistvu začasnega – v preizpraševanju, kaj zares arhitektura je, kakšni so potenciali, Beri dalje →
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za

Dediščina leta 1989 za oporečništvo danes

Razpotja, 7. junij 2020 ― Viktor Orbán. Hősök tere, 16.6.1989, Foto: Tóth István Csaba (MTI) Barbara J. Falk Leto 1989 lahko razumemo bodisi kot sinonim za agendo nenehnega raziskovanja, zakaj in kako so se dogodki tistega leta zgodili, kakor so se, kot tudi za niz zgodovinskih naukov in dediščin za organiziranje družbenih gibanj in aktivizma, zlasti proti avtoritarnim režimom. Ko rečemo, da ima oporečništvo »agendo« in »dediščino«, mislimo na dve različni zadevi. »Agenda« namiguje na bodočo uporabnost, medtem ko »dediščina« napotuje k ponovnemu preizpraševanju preteklosti. Pri tem ne gre le za pogled na preteklost kot preteklost (takšno, kot smo jo tedaj videli), temveč je vsaj toliko pomembno, kako smo svoje pripovedi o preteklosti spremenili skozi prizmo sedanjosti.

“Izven naših moči”

Borštnikovo srečanje, 6. april 2020 ― Delovni center za umetniško raziskavo, kreacijo, rezidenco in edukacijo Krušče, ki ga umetniško vodita režiser Tomi Janežič ter plesalka in koreografinja Katja Legin, vzpostavlja platformo za afirmacijo različnih ustvarjalnih procesov. Aprila pričenjajo z nizom spletnih srečanj "Izven naših moči", ki se bodo osredotočala na oblikovanje prostora in ustvarjanje gledališke scenografije. Proces dela bo vodil uveljavljeni scenograf Branko Hojnik, ki pri oblikovanju scenografije izvirno vključuje likovna sredstva, pri tem pa ga največkrat zanima prostor same uprizoritve, preizpraševanje njegovih kontekstov in ukvarjanje z vlogo publike v njem. Delavnico sestavlja pet intenzivnih vajeniških druženj, v katerih lahko ob aktivni udeležbi med drugim prisostvujete pripravljalni fazi v ustvarjalnemu procesu Branka Hojnika z režiserjem Tomijem Janežičem in že uveljavljeno umetniško ekipo, ki jo sestavljajo še Marina Sremac, Katja Legin, Tjaša Črnigoj ter Nina Rajić Kranjac. Delavnice bodo potekale preko spletne platforme Zoom: · 14.4.2020 ob 21:00 uvodno srečanje / predstavitev projekta in teksta  · 17.4.2020, 21.4.2020, 24.4.2020, 28.4.2020 delavnice · 30.4.2020 povzetek Delavnice so namenjene ustvarjalcem, ki želijo pridobiti nova znanja na področju scenografije. Rok za prijavo je do 12. aprila 2020. Pošljite kratko motivacijsko pismo z dosedanjimi izkušnjami na razpisanem področju na e-naslov: krusce@gmail.com. Število mest je omejeno.
še novic