Novice

aktualno

Mediteran, antropocen, kot je nekoč bil?

Razpotja, 3. julij 2022 ― Dimitrij Mlekuž Vrhovnik Ilustracija: David Krančan Fernand Braudel je Mediteran opisal kot tisoč stvari hkrati. Mediteran je skupek, koalicija različnih stvari, ki jih odnosi in povezave povežejo v stabilno celoto; celoto z lastno identiteto. In kot vsak skupek je tudi Mediteran nastal, živel, propadel; se razkrajal in bo izginil. Mediteran je kompleksen geo-historičen, naravno-kulturni pojav; je hibrid, ki presega dihotomijo med naravo in kulturo. Mediteran je več kot le skupina izoliranih naravnih in kulturnih entitet, ki so se znašle skupaj v prostoru in času. Skupek Mediterana retroaktivno deluje na svoje komponente, vseh tisoč stvari, ki ga sestavljajo; prav zato, ker sestavljajo Mediteran, niso več enake kot prej. The post Mediteran, antropocen, kot je nekoč bil? appeared first on Razpotja.
Hewan in Haleluya, hvala za Lent »rejv«

Hewan in Haleluya, hvala za Lent »rejv«

Festival Lent, 2. julij 2022 ― No, pa smo »fasali« še to! Po solaži, izjavi, presenečenju tridesetega Festivala Lent smo »pokasirali« še to. Ooo! To ja! Koreografijo jubilejnega festivala! Začel je Kutu, izpilil pa – Lacha after jam. Tako pa je, ko gre Etiopija na ples s Festivalom Lent. Korak v levo, gibaj! Korak v desno, gibaj! In zdaj: plavaj! Ja, predzadnji festivalski dan je bil ultimativna generalka. Na, na, na, naaa!

SEM na 25. festivalu Ana Desetnica

SEM, 1. julij 2022 ― Sobota, 2. julij, ob 17.30 in 18.30, na avtobusu Ljuba in Drago, Ljubljana (Ambrožev park, pri Cukrarni) Včasih so se ob večerih ljudje zbirali ob preji in si pripovedovali pravljice. Iz volne in lanu so ustvarjali niti, iz besed zgodbe. Zgodbe na festivalu Ana Desetnica bo spletala muzejska kustosinja in pripovedovalka Katarina Nahtigal, ki vabi na festivalski avtobus Ljubo in Draga, na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah. Vstopnine ni.

Tone Peršak: Svoboda

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Pred časom sem prisostvoval razpravi z naslovom Prihodnost svobode?. Kot je pojasnil voditelj, predstavnik organizacije s področja civilne družbe, so se za to »vročo« temo odločili na seji vodstva, na kateri je bilo izpostavljeno vprašanje svobode, ki postaja povsod in…

Tone Peršak: Svoboda

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Pred časom sem prisostvoval razpravi z naslovom Prihodnost svobode?. Kot je pojasnil voditelj, predstavnik organizacije s področja civilne družbe, so se za to »vročo« temo odločili na seji vodstva, na kateri je bilo izpostavljeno vprašanje svobode, ki postaja povsod in tudi v Sloveniji vse bolj ogrožena dobrina. Poudarjeno je bilo, da se »prostor svobode« vztrajno … Tone Peršak: Svoboda Preberi več » The post Tone Peršak: Svoboda appeared first on .

Kristina Jurkovič z Lidijo Dimkovsko

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Jurkovič: Draga Lidija, v Skopju ste doštudirali primerjalno književnost, leta 1994 odšli v Bukarešto ter tam doktorirali iz romunske književnosti in jezika. Preden ste zapustili Makedonijo, ste izdali tri pesniške zbirke. Kdaj ste začutili, da se boste zavezali pisateljevanju, da…

Kristina Jurkovič z Lidijo Dimkovsko

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Jurkovič: Draga Lidija, v Skopju ste doštudirali primerjalno književnost, leta 1994 odšli v Bukarešto ter tam doktorirali iz romunske književnosti in jezika. Preden ste zapustili Makedonijo, ste izdali tri pesniške zbirke. Kdaj ste začutili, da se boste zavezali pisateljevanju, da je literatura bistvo ali eno od bistev vašega življenja? Kakšno je bilo to potovanje? Je … Kristina Jurkovič z Lidijo Dimkovsko Preberi več » The post Kristina Jurkovič z Lidijo Dimkovsko appeared first on .

Iva L. Novak: Ajaccio

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Odlomek iz romana Svojo mamo sem ljubila. Njene nežne prste, ki drsijo po robovih monstere, po svili njene kombineže, po zunanjem robu telefonske slušalke. Nisem vedela, da je mogoče, da ti poči srce. Kljub smehu in kljub ljubimcem. Kaj je…

Iva L. Novak: Ajaccio

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Odlomek iz romana Svojo mamo sem ljubila. Njene nežne prste, ki drsijo po robovih monstere, po svili njene kombineže, po zunanjem robu telefonske slušalke. Nisem vedela, da je mogoče, da ti poči srce. Kljub smehu in kljub ljubimcem. Kaj je bilo zares narobe? V svoji glavi iščem rešitev zanjo, nekaj, kar bi njeno pot speljalo … Iva L. Novak: Ajaccio Preberi več » The post Iva L. Novak: Ajaccio appeared first on .

Majda Travnik Vode: Ustvarjalna tišina

Sodobnost, 1. julij 2022 ― O knjigi Nagovori tišine Mance Košir In veliki valovi tišine drhtijo v pesmih. Gaston Bachelard: Poetika prostora Kot v svoji novi epistolarni knjigi zapiše Manca Košir, je tišina nekaj, od koder prihajamo in kamor smo namenjeni. (Ampak kaj? Dimenzija, kraj,…

Majda Travnik Vode: Ustvarjalna tišina

Sodobnost, 1. julij 2022 ― O knjigi Nagovori tišine Mance Košir In veliki valovi tišine drhtijo v pesmih. Gaston Bachelard: Poetika prostora Kot v svoji novi epistolarni knjigi zapiše Manca Košir, je tišina nekaj, od koder prihajamo in kamor smo namenjeni. (Ampak kaj? Dimenzija, kraj, prostor, ideja, snovno ali nesnovno?) Tudi pred aktom stvarjenja vesolja in Zemlje naj bi vladala … Majda Travnik Vode: Ustvarjalna tišina Preberi več » The post Majda Travnik Vode: Ustvarjalna tišina appeared first on .

Vlada potrdila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o RTV Slovenija

Ministrstvo za kulturo, 1. julij 2022 ― Vlada je na seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija. Vlada bo Državnemu zboru predlagala sprejem predloga zakona po nujnem postopku zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za demokracijo in delovanje države. RTV Slovenija s svojim statusom, poslanstvom in ustavno varovano funkcijo zagotavlja pravico do javne obveščenosti, ki je predpogoj za obstoj demokracije in s tem tudi države.

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih (recenzira Diana Pungeršič)

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Diana Pungeršič Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih Ljubljana: LUD Literatura, 2022. Jakobov pesniški izraz ima od začetkov prozni nastavek, iz katerega so vznikala lirična, presežna občutja oziroma pisano in pomenljivo podobje. V pričujoči, šesti pesniški zbirki za odrasle, se značilni izraz nekoliko spremeni, na kar skuša opozoriti že podnaslov zbirke – pesmi iz proze. … Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih (recenzira Diana Pungeršič) Preberi več » The post Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih (recenzira Diana Pungeršič) appeared first on .

Gaja Kos: Ne pozabi na naslov! (Recenzira Ivana Zajc)

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Ivana Zajc Gaja Kos: Ne pozabi na naslov! Ilustracije Jaka Vukotič. Dob: Miš, 2022. »Prvič se sprehajam po prekrasni beli strani! Kako vznemirljivo! Le kaj vse me čaka? Juhuhu!« pravi miška na prvi strani nekonvencionalne slikanice Gaje Kos z intrigantnim naslovom Ne pozabi na naslov! Delo bralca usmerja med branjem, ko list za listom sledi … Gaja Kos: Ne pozabi na naslov! (Recenzira Ivana Zajc) Preberi več » The post Gaja Kos: Ne pozabi na naslov! (Recenzira Ivana Zajc) appeared first on .

Matej Bogataj: Kar ostane

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Gledališki dokumentarec: Lotos Vincenc Šparovec: Človek v morju. Mestno gledališče ljubljansko, Mala scena. Ogled maja. 28. maja je bila v črni kroniki – spletnih portalov, tam sem to bral – objavljena novica, da je v Luki Koper z ladje na…

Matej Bogataj: Kar ostane

Sodobnost, 1. julij 2022 ― Gledališki dokumentarec: Lotos Vincenc Šparovec: Človek v morju. Mestno gledališče ljubljansko, Mala scena. Ogled maja. 28. maja je bila v črni kroniki – spletnih portalov, tam sem to bral – objavljena novica, da je v Luki Koper z ladje na privezu padel pristaniški delavec in da je z njim vse v redu, da so ga … Matej Bogataj: Kar ostane Preberi več » The post Matej Bogataj: Kar ostane appeared first on .
Malopetkovski odlom z najboljšo izgubljeno stavo!

Malopetkovski odlom z najboljšo izgubljeno stavo!

Festival Lent, 1. julij 2022 ― Zmaga! Zmagali ste. Dobili smo najbolj razplesan koncert jubilejnega tridesetega Festivala Lent, mi pa smo izgubili stavo. Zdaj znamo, ne? Hoooooruk! Santrofi! Kdo, kaj? Santrofi! Ime ganskih nadžanrskih »norcev«, ki ga bomo pomnili. Še dolgo. Kot je bil doooolg koncert ekipe Bajaga i Instruktori. Z razlogom smo dali prostor in umaknili sedeže, ne?

Simboli na vzglavjih postelj Kalanovih

Loški muzej, 1. julij 2022 ― V stalni zbirki Loškega muzeja hranimo pohištvo družine Kalan, ki je na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini živela skoraj 250 let. Med pohištvom, ki je iz druge polovice 18. stoletja, sta dve postelji, skrinja, dve omari, sklednik in otroška posteljica. Vzglavji večjih postelj sta ozaljšani s simboloma.
POČITNIŠKE LIKOVNE DELAVNICE V GALERIJI MURSKA SOBOTA

POČITNIŠKE LIKOVNE DELAVNICE V GALERIJI MURSKA SOBOTA

Galerija Murska Sobota, 1. julij 2022 ― Dragi mladi ustvarjalci, vabljeni, da se nam pridružite na likovnem popotovanju v okviru brezplačnih počitniških likovnih delavnic, kjer bomo po vzoru aktualne razstave VIDEZ TIPNEGA in skozi različne likovne tehnike (npr. risbe, grafike, kolaža, akvarela,…) spoznavali pojme kot so tekstura, faktura, šrafura in raster.  TERMINI LIKOVNIH DELAVNIC torek, 5. julij 2022, 10.00 – 12.00 četrtek, […]

Portfolio Review

Galerija Photon, 1. julij 2022 ― V četrtek, 30. junija smo v prostorih Galerije Photon organizirali portfolio review, ki je potekal med 15. in 18. uro. Vsi udeleženci so v namen ocenjevanja pripravili avtorske portfelje, kjer so obsežneje predstavil svoja dotedanje ustvarjanje. Ter izbor del za razstavo Fotonične edicije, ki jo v okviru Fotonične šole pripravljamo v konec avgusta. Ocenjevalci ...
Aktualni program v Slovenskem etnografskem muzeju / Current programme at the Slovene Ethnographic Museum

Aktualni program v Slovenskem etnografskem muzeju / Current programme at the Slovene Ethnographic Museum

SEM, 1. julij 2022 ― NOVEMBER 2022 (Programme in English below) RAZSTAVE Stalne razstave: Plečnikova Lectarija. … medičarski in svečarski izdelki, rokodelska znanja in sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik … Nova stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) je del programa praznovanja 150. obletnice rojstva arhitekta Plečnika, ki jo Slovenija praznuje v sodelovanju z Unescom. Med naravo in kulturo. Tezaver muzejskih zbirk, - zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. Na njej kustosi SEM pripovedujejo svojo zgodbo njihovih zgodb... Občasne razstave: NOVO: Sveti konji – nebesni jezdeci Oglejte si bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza, božanskih jezdecev ... Do 31. 12. 2023: Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK. Pripravljamo širok nabor različnih programov in načrtujemo še več dogodkov v prihodnosti!  Spremljaj SEM: Facebook: https://www.facebook.com/SEMuzej Instagram: etnografski_muzej Twitter: @SEM_MUZEJ Prijavi se na tedenski novičnik ...................................................................................... PROGRAMME IN ENGLISH Permanent exhibitions Plečnik's Lectarija … honey products and candles, craft knowledge and cooperation, friendship, love, and the stories of two families connected by Ljubljana and the Slovene architect Jože Plečnik … New permanent exhibition Plečnik's Lectarija by the Slovene Ethnographic Museum in is part of the programme marking the 150th anniversary of the birth of the architect Jože Plečnik, which Slovenia is celebrating with UNESCO. Between Nature and Culture The treasure of the museum collections - the Slovene and world culture heritage of everyday and festive life with over 300

Vodenje Narodnega muzeja Slovenije prevzema doc. ddr. Mateja Kos Zabel

Ministrstvo za kulturo, 1. julij 2022 ― Ministrstvo za kulturo je za vršilko dolžnosti direktorja Narodnega muzeja Slovenije imenovalo doc. ddr. Matejo Kos Zabel, kustosinjo na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost in vodjo Organizacijske enote za programske storitve v tem muzeju. Z imenovanjem ministrstvo izpolnjuje zavezo, da bo z izbiro strokovnega kadra poskrbelo za neokrnjen ugled najstarejše muzejske institucije.
še novic