Bika Rebek: Prostor, ki misli

Bika Rebek: Prostor, ki misli

OUTSIDER, 29. april ― Evolucija ustvarjalne poti arhitektke Bike Rebek je vse prej kot običajna. Študirala je na Dunajski univerzi za uporabne umetnosti (die Angewandte) v studiu Grega Lyna, nato pa na newyorški Columbii, kjer se je poglobila v arhitekturno teorijo. Po obdobju dela v Metropolitanskem muzeju umetnosti je prejela prvo naročilo in ustanovila samostojni biro Some Place Studio […]

Utrinki iz vsakdanjega življenja mojstra Marjana Cigliča

Kamra.si, 29. april ― Na razstavi v preddverju MKL-Knjižnice Bežigrad in Slovanske knjižnice si boste lahko ogledali izbor fotografij iz vsakodnevnega življenja, ki jih je posnel Marjan Ciglič, legendarni fotografski mojster in eden izmed najvidnejših slovenskih fotoreporterjev v drugi polovici 20. stoletja. Avtorica razstave je dr. Monika Močnik iz Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije.
Michael

Michael

MMC Gledamo, 29. april ― "Poseben si. Nekaj imaš povedati. To je redkost," malemu Michaelu Jacksonu, ki je prvič stopil v snemalni studio, dahne veliki producent Berry Gordy. Ironija je v tem, da je film Michael fascinanten ravno zaradi vsega, česar na noben način noče povedati.

Razstava Limbarska gora nekoč in danes

Kamra.si, 29. april ― Vabljeni na ogled razstave o Limbarski gori, ki je že več stoletij priljubljena romarska pot in pohodniški cilj ljubiteljev narave in gibanja. Eden najlepših razgledov v osrednji Sloveniji je tudi najbolj priljubljena pohodniška točka Moravške doline in bližnje okolice. Od Ljubljane je oddaljena zgolj 30 km. Razstava, ki je v prostorih Knjižnice Domžale na ogled do 14. 5. 2026, je sestavljena iz starih razglednic, ki jih hrani Knjižnica, starih fotografij, ki jih je posnel Peter Naglič in novejših fotografij, ki jih je posnela Kristina Galun.

Slovenci.si, 29. april ― Spodaj objavljamo tiskovno izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je neprestano poudarjal, da člen VII Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva ni izpolnjen ali pa vsaj ne v celoti. Tako je ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar UEFA, dr. …Nadaljuj branje→
Od 6. maja 2026 dalje: Ko beseda zaživi, razstava otroških izdelkov Vrtca Jesenice, Mestni muzej Kosova graščina

Od 6. maja 2026 dalje: Ko beseda zaživi, razstava otroških izdelkov Vrtca Jesenice, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 29. april ― V šolskem letu 2023/2024 so v Vrtcu Jesenice pričeli z izvajanjem prednostne naloge z naslovom »Ko beseda zaživi«, s poudarkom na kurikularnem področju jezika. Maja Rožič, Vrtec Jesenice je poudarila, da »področje jezika v kurikulumu za vrtce poudarja razvoj govornih, slušnih in komunikacijskih spretnosti pri otroku. Namen je, da otroci skozi igro, pripovedovanje zgodb, pesmi [...]

Razpisne priložnosti (april 2026)

Asociacija, 29. april ― Vsak mesec za vas izberemo nekaj aktualnih razpisnih priložnosti s področja kulture, namenjenih kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam. Na spodnjem seznamu lahko najdete izbor domačih in mednarodnih možnosti za razvoj na različnih področjih kulturnega delovanja. Domači razpisi Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje kulturnih in umetniških projektov, ki bodo vključeni v uradni program Evropske prestolnice kulture … Preberi več o Razpisne priložnosti (april 2026)
Razstava v Gorenjskem muzeju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

Razstava v Gorenjskem muzeju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato smo leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt in Bližnji vzhod, z odprtjem Sueškega prekopa pa so se dimenzije sveta nenadoma ze
Lucija Perko: Tradicija kot navdih, stare ideje za nove čase

Lucija Perko: Tradicija kot navdih, stare ideje za nove čase

OUTSIDER, 29. april ― Tradicionalna znanja sodobna družba vse pogosteje potiska na rob. Njihovo izginjanje je povezano z izgubo občutka pripadnosti in identitete – čeprav je od nekdaj prav poznavanje tradicije predstavljalo temelj oblikovalskega razmišljanja. Tradicionalna znanja, ki izhajajo iz kulturne dediščine in vsakdanjih praks skupnosti, lahko pomagajo pri ustvarjanju trajnostnih in prostoru prilagojenih rešitev. Boljše razumevanje in poznavanje […]
Navinškova revolucija

Navinškova revolucija

OUTSIDER, 29. april ― V teh dneh potekajo vpisi v srednje šole in gimnazije. Pred tedni so šole priredile informativne dneve. Po več kot dveh desetletjih sem v spremstvu svojega najstarejšega osnovnošolca spet prestopila prag svoje nekdanje gimnazije. Vhodna hala v stavbi, svetel večvišinski prostor, je – vsa polna dijakov in tistih, ki bodo to še postali, njihovih staršev […]
O ljubezni, gravitaciji in nogometu

O ljubezni, gravitaciji in nogometu

Airbeletrina, 29. april ― V sredo, 15. aprila, sem za Nedelo intervjuval gledališko igralko Zvezdano Mlakar. Pogovarjala se nisva le o njenem odmevnem političnem facebook komentarju (Stevanović + Janša = lahko noč, Slovenija), ampak tudi o predstavi Komarjibritanske dramatičarke Lucy Kirkwood (SNG Drama Ljubljana, režija Maša Pelko), v kateri nastopa v vlogi Karen, genialne, a zagrenjene upokojene fizičarke, ki so ji po krivici odrekli Nobelovo nagrado v korist njenega moža. Komarji so drama o odnosih, znanosti, ljubezni. Karen ima svoji hčerki, znanstvenico in zavarovalničarko, neizmerno rada, a ju ne more objeti. Druga okoli druge krožijo kot zbegani osnovni delci, ki se privlačijo in odbijajo obenem. »Vsi mislijo, da je ljubezen največja sila v vesolju, pa ni. Največja sila v vesolju je močna jedrska sila, ljubezen je približno dvanajsta na seznamu, za gravitacijo in sekundnim lepilom – v bistvu sploh ni sila, res ni. Ljubezen je pač nekaj, kar smo izumili, da nam pomaga preživeti v kaosu,« razmišlja Karen, Zvezdana pa se je med študijem te vloge večkrat vprašala: »Kdo sploh sem, v kaj sploh verjamem, če je ljubezen na seznamu sil tako nizko? Kaj sploh je ljubezen? Naš miselni konstrukt? Znanstvena kategorija?« Tekma se je razpletla tako, da sem pozno v noč premišljeval o silah. Foto: Jannik/Unsplash / Tom D’Arby/Pexels V torek zvečer, 14. aprila, se nisem pripravljal na intervju z Zvezdano Mlakar, ampak sem si ogledal povratni četrtfinalni obračun nogometne lige prvakov med Atleticom iz Madrida in Barcelono. Tekma se je razpletla tako, da sem pozno v noč premišljeval o silah. Kratek oris konteksta: favorizirana Barca je prvo srečanje v Kataloniji izgubila z 0:2. Za neposredno napredovanje je potrebovala zmago z najmanj tremi goli razlike. Na tej ravni tekmovanja Atletico že skoraj trideset let ni izgubil na domačih tleh. Z drugimi besedami: Barcine možnosti za preboj v polfinale so bile pičle. Toda tekma se je začela po njenih željah. V prvih štiriindvajsetih mi

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2026

SiGledal, 29. april ― Poslanico ob mednarodnem dnevu plesa, ki ga obeležujemo 29. aprila, vsako leto pošlje v svet Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute Worldwide) in je poklon plesu in plesni umetnosti v najširšem pomenu besede. Avtorica letošnje poslanice je kanadska koreografka Crystal Pite, prevedla jo je Nataša Jelić.
Rakek 1979/80 – Šolska folklorna skupina in ljudski godci

Rakek 1979/80 – Šolska folklorna skupina in ljudski godci

Stare slike (Cerknica), 29. april ― V prvi vrsti sedijo štirje harmonikarji in citrarka. Prvi je Jakob Puntar (Unec), drugi je Andrej Turk-Kutežev (Zelše), tretji je Stane Klepej (Rakek), četrta je Angelca Košir (Selšček) in zadnji je Slavko Drobnič (Cerknica). Zadaj so učenci: Jolanda Zalar (Rakek), Samo Zorman (Rakek), Aleš Modic (Rakek), Anica Mulec (Rakek), Sandi Homovc (Rakek), Maja Gnezda (Unec), […]
še novic