Airbeletrina, 15. februar 2011 ― Nenavaden položaj, ki ga kratki roman Anna, soror … zavzema v ustvarjalnem opusu Marguerite Yourcenar, je po svoje le odsev skritega ustroja pisateljičine literarne geneze: ne glede na kronološki nastanek del so bila čisto vsa (če verjamemo Yourcenarovi na besedo) zasnovana že v zgodnjih mladostnih letih. Značilne teme mladostnega obdobja, ki ga zaznamuje predvsem tihi boj introvertiranega subjekta s strastjo, ki je večja od njega in ga ves čas razžira, dokler ne postane strast sama (Alexis ou le Traité du vain combat, Le coup de grâce, proces je zagotovo najočitneje prikazan v zbirki prozne poezije Les Feux; tu so še fragmentarni teksti nesojenega romana-oceana La Mort conduit l’attelage, sredi katerih najdemo tudi proto-verzijo Anne, soror …, tedaj pod imenom D`après Greco), so se kasneje morda res umaknile vodilni, v zgodovinsko stvarnost vpeti fabuli, toda nikdar niso zares izginile, le proniknile so v sekundarni narativni plan, zaobjete v pogled, v gesto, v neizrečeno misel katerega od junakov.