Radio Študent,
27. avgust 2013
― Sargent House, 2013 Mračna, srhljiva, surova, mitična, pristna ... Vse to so možni opisi kalifornijske umetnice Chelsee Wolfe, še ene v mladi generaciji glasbenic, ki si zvočne kulise rade izposojajo v gothu in death metalu. Ampak naj poudarimo, gre zgolj za izposojo, saj Chelsea nerada opredeljuje svojo glasbeno zvrst, prej z njo eksperimentira in jo vpleta v lastne vizije temačnega. Na ameriški »drone-metal-art-folk« sceni si je zato že pridobila oznako ikone. Novi studijski album Pain is Beauty, ki ga že v drugo izdaja prek založbe Sargent House, si izposoja od njenih prejšnjih plošč, predvsem z lanske uspešne akustične Unknown Rooms. Vendar pa je, četudi neakustična, tokrat veliko mehkejša, spevna in bolj naklonjena elektroniki. Za primerjavo, njen drugi studijski album Apocalypse je bil poln prikritega terorja in pasivne agresije, od predelave neke melodije Burzuma do nasilne inkarnacije PJ Harvey. Pain is Beuaty je zvočni kompromis, umirjena različica preteklih travm, ki jih po