Radio Študent,
8. april 2014
― Razstave ne razumem in o njej s težavo govorim. Ne vem, kaj je avtor počel, niti kaj je zares postavil na ogled. Zato se recenzije lotevam le tako, da stopam v neznano, da rigorozno preizprašam razstavljeno praznino in morda le še ujamem kakšen vsebinski moment, ki se skriva za izginjajočo potezo banalnosti. Razstava, o kateri govorim, je delo Pabla Garcie in nosi naslov Dogodivščine v virtualnosti. Razstava je do
18. aprila odprta v prostoru Aksiome, sestoji pa iz štirih del in uvodnega predavanja, ki raziskujejo pojem virtualnosti v njegovem širšem pomenu. V tem kontekstu se umetnik poskuša oddaljiti od zamejenosti virtualne realnosti, četudi mu pri tem nenazadnje spodleti. Ostaja namreč v isti pasti podobe in njej lastne podobnosti, ki realnost kvečjemu popači in ne posreduje. Vse to bom poskušal prikazati na dveh izmed štirih razstavljenih del, ki sta v svoji razpetosti med pozabljenim artefaktom in njegovo ponovno oživitvijo prej prazni kopiji kot pa ponovitvi, polni vsebine. Prvo