Špehšpilja,
23. julij 2014
―
V svetu televizijskih nadaljevank vlada zanimivo nasprotje. Komične serije, ki stavijo na širšo zasedbo, kot so na primer Sodobna družina in Brooklyn Nine-Nine se kljub močnim scenarijem običajno začenjajo malce boj medlo in se na tekoče delovne obrate ogrejejo po nekaj delih, ki jih potrebujejo igralci, da zaživi kemija med njimi. Po drugi strani pa nanizanke z globalnim ali lokalnim nepojasnjenim dogodkom stavijo na šok pilota, ki je običajno najčvrsteje zasnovan del serije, nato pa vse preveč rado razvodenijo v mlačno obaro za lase privlečenih zasukov, dejanj izven psihološkega orisa posameznih likov in občega pomanjkanja razlag.
Seznam grešnikov je dolg. Od skoraj sveže Pod kupolo, ki sem jo lani takle čas začel gledati z dobršno mero skeptičnosti in je letos z vključitvijo Stephena Kinga med scenaristično ekipo že v prvem delu nove sezone napletla toliko nebuloz, da bi zlahka nastopala na predvolilnem soočenju; do recimo Po sledeh prihodnosti (Flashfoward), ki je (na srečo) edino sezono končala s ponovno globalno vizijo prihodnjega datuma in postavila temelje Rustovi filozofiji o ploščatem krogu zgodovine. Da niti ne omenjamo 4400 povratnikov, Skrivnostnega otoka in Razjarnikovih v prometu, kjer je bila globalna katastrofa pojav celotnega Končarjevega klana na malih zaslonih.
S podobno premiso se začenja tudi letošnji poletni HBO-jev paradni konj – čeprav oni tega izraza po ukinitvi Sreče ne marajo prav preveč – Ostali (The Leftovers). Za njo stoji Damon Lindelof (Skrivnostni otok), ki ga je navdušil istoimenski roman Toma Perotte, ki je aktivno udeležen v produkcijo serije.
14. oktobra neznano kam izgineta dva odstotka svetovnega prebivalstva. Nihče ne ve, kam, sumijo sicer na rapture, nenadni množični vnebohod pravičnih, ki ga obljubljajo nekatere krščanske ločine, a ker Jonah Hill še vedno poskakuje naokoli in ga ni posililo demonsko bitje, prave potrditve ni.
Sidrišče zgodbe je fiktivno newyorško predmestje Mapleton, v katerem se pripoved osredotoči na
