Radio Študent,
7. november 2014
―
Belgijske ulice so se včeraj znašle pod pritiskom teže protestnikov, v eni največjih demonstracij od konca druge svetovne vojne. Razlog za protest je za naše, tako imenovane moderne čase že skoraj tradicionalen, in sicer nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi, ki nažirajo belgijsko socialno državo. Po dveh urah je, tudi že tradicionalno, prišlo do spopadov s policijo, ki se je protestnikov lotila z vodnimi topovi in solzivcem.
Pri organizaciji demonstracije so imeli glavno vlogo sindikati, odzivi na načrtovane politike vlade pa naj bi se v naslednjem mesecu še stopnjevali. Včerajšnji protest je bil le prvi korak, zadnje dejanje pa se bo odvilo v obliki splošne stavke
5. decembra. Do takrat bodo vsak ponedeljek izvedene stavke po različnih regijah. O tem, kje je glavni razlog za stavko, več pove David Vobellinhen iz Konfederacije krščanskih sindikatov Belgije.
Izjava v posnetku oddaje.
Ko pomislimo na Belgijce in njihove vlade, se hitro spomnimo dogajanja ob oblikovanju prejšnje, ki je trajalo več kot eno leto. Tokratna se je vzpostavila prejšnji mesec, dobre 4 mesece po volitvah, a ji na ulicah že nasprotuje ljudstvo. Imata oblikovanji neko skupno temo v nestabilnosti vlad? Régis Dandoy, profesor na Université Libre de Bruxelles razloži, da grem pri prvem primeru za specifiko belgijske ureditve, katere teme, povezane z jeziki, so bile tokrat spregledane, v drugem pa za nestrinjanje z varčevalnimi politikami desno-sredinske vlade, ki sicer prežemajo Evropo.
Izjava v posnetku oddaje.
Trenutna belgijska vlada, sestavljena pred mesecem dni, je koalicija treh trgovanju prijaznih političnih strank in Krščanskih demokratov, in ta ekonomsko konzervativno usmerjena sestava se je uspela strinjati predvsem na točki politik prostega trga in nižanja sredstev za socialno državo. Poleg tega vztrajajo, da se je nujno prilagoditi zahtevam o varčevanju s strani EU.
Sentiment ljudi je bil jasen, na protest so prišli, ker verjamejo, da vlada sredstev ne išče na pravem
