Radio Študent, 16. marec 2015 ― DEVETA Najnovejše poročilo organizacije Human Rights Association glede Turčije je postreglo z nekaj šokantnimi številkami. V letu 2014 je namreč med protesti turška policija poškodovala 1539 ljudi, od tega 112 otrok. Več kot 11.000 ljudi je bilo pridržanih, organizacija pa je postregla tudi s številkami glede nasilja nad ženskami. V prejšnjem letu je bilo ubitih 296 žensk, 39 jih je storilo samomor, 191 pa jih je bilo žrtev spolnega napada ali posilstva.   Venezuelski parlament je sprejel tako imenovani antiimperialistični zakon, ki predsedniku Nicolasu Maduru omogoča, da do konca leta vlada z dekreti. Parlament je svojo lastno izločitev iz odločanja izglasoval v luči zadnjih dogodkov na relaciji z Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Barack Obama je namreč z dekretom določil, da Venezuela predstavlja grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Razlog naj bi bilo kršenje človekovih pravic in politični zaporniki, vendar pa je znano, da so v preteklosti take poteze ameriške vlade v Južni Ameriki pomenile uvod v puč, s katerim je CIA vzpostavila domnevno demokratično vlado po meri Washingtona. Na vse skupaj se je Venezuela že odzvala z množičnimi 10-dnevnimi vojaškimi vajami po vsej državi, na ulicah pa se zbirajo množice protestnikov v podporo režimu.   V brazilskem mestu Sao Paolo se je na ulicah zbralo okrog milijon ljudi, ki nasprotujejo trenutni predsednici Dilmi Rousseff. Poleg protestnikov v tej opozicijski trdnjavi je bilo nekaj tisoč ljudi tudi na ulicah drugih mest. Protestniki so zahtevali odstop predsednice Rousseff, ki je ravno začela svoj mandat, saj naj bi se neprimerno odzvala na korupcijsko afero, ki pretresa Brazilijo. V državnem naftnem podjetju Petrobras je namreč v zadnjem desetletju izginilo skoraj štiri milijarde dolarjev, s pranjem denarja pa naj bi se okoristili tudi tesni sodelavci predsednice.   DESETA V Južnoafriški republiki se je začelo predvajanje nove telenovele z naslovom Ashes to Ashes. Sam obstoj dodatn

Airbeletrina, 16. marec 2015 ― Stari družinski fotoaparati na film, opremljeni s samosprožilcem, skrbno postavljeni na prevelik stativ. Fotokabine, v tujih mestih bolj množično zastopane kot v Ljubljani. Fotomati, v Ljubljani zastopani na tržnici in na železniški postaji. Prve spletne kamere, za prve forumske avatarje in prve profilke na mesindžerju. Poceni digitalci, za bolj družabne priložnosti. Potem telefoni s fotografskimi lečami, za vedno in povsod. Pa telefoni z lečami na sprednji strani, za boljšo uporabniško izkušnjo. In nenazadnje selfie palice, za simbolno ponazoritev razvoja fenomena, ki je v zadnjem času postal ključni gradnik človeške izkušnje.