Airbeletrina, 21. september 2015 ― Tako je napisal v zadnji kitici pesmi V mraku gozda leta 1922 rojeni Karel Destovnik - Kajuh, pesnik, čigar ime kaj hitro povežemo z vojno, partizanstvom, junaštvom. In letos maja, ob sedemdesetletnici zmage nad fašizmom, je izšla zbirka njegovih zbranih pesmi, ki jih je izdala Knjižnica Velenje. V njenem uvodu je Vlado Vrbič, ki je napisal opombe in knjigo tudi uredil, zapisal: »Knjiga je torej v bistvu pesmarica, zbir Kajuhovih pesmi – sodba o pesniku in njegovi poeziji pa je seveda prepuščena bralcem.« S tem izhodiščem se je treba lotiti branja – pesmi so tukaj, zdaj pa jih pretresajte, berite in sodite. Pri tem moramo nujno izhajati iz konteksta časa in prostora, v katerem je pesnik deloval in ustvarjal. To, da je bil vržen med izredno napeti časovni struni prve svetovne vojne, katere posledice so se ob njegovem rojstvu komaj polegle, in druge, ki je predstavljala poseben preizkus v človeški zgodovini, je pomembno zaznamovalo končno tonaliteto pesniške zbirke. Ta je razdeljena na tri večje enote: Od leta 1938 do aprila 1941, Od aprila 1941 do avgusta 1943 in Od avgusta 1943 do februarja 1944. Zajema torej burne trenutke pred in med drugo svetovno vojno, vse do tragičnega padca tega heroja, ki je bil ubit 22. februarja 1944.