13. brat, 3. januar 2016 ― V zadnjih letih smo se ljudje hitro prilagodili mnogim novostim v naši družbeni krajini. Kar je bilo še pred desetletjem v domeni zgodovine ali znanstvene fantastike in povsem v neskladju s prevladujočimi idejami, ki jim nekateri pravijo zdravi razum, drugi pa dogme, je sedaj sprejeto kot povsem normalno in običajno. Kot smo se navadili na ekonomsko krizo in posledično na skromnejše življenje, tako smo se tudi navadili na žice in druge ograde. Seveda, človek je preživel kot vrsta, ker je prilagodljiv. Vendar ne prenaglimo se s sklepom, da bo to počel v nedogled, klimatske spremembe bodo dale končno sodbo v zvezi z našo prilagodljivostjo. A vrnimo se na začetek leta 2015. V Grčiji na parlamentarnih volitvah zmaga levičarska koalicija Syriza, ki pooseblja upe mnogih Grkov, da se lahko in morajo razmere v državi po nekajletni krizi spremeniti na bolje za večino. Padec na realna tla je bil boleč. EU, na čelu s svojo edino pravo voditeljico Nemčijo, ni dopuščala alternative, tudi nova vlada se je morala podrediti zahtevam Bruslju in lahko izvaja le omejeno suverenost. Ta poraz je razorožujoče deloval na podobna politična gibanja v drugih državah EU. Sredi leta doživimo pravi eksodus prebivalstva iz Bližnjega vzhoda. Evropa je doživela svoj stik z realnim svetom, s svetom begunstva. Ob tem smo doživeli velik porast tlečega rasizma in ksenofobije, ki se dejansko materializira z žico na meji. Za zadnje burno dogajanje v Sloveniji in novo razočaranje progresivno čuteče množice je poskrbel referendum o družinskem zakoniku, ki je skušal dokončno rešiti vprašanje enakopravnosti homoseksualcev in njihovih razmerij. Vse to dogajanje je nedvomno zelo pomembno in bo tudi v naslednjih letih še določalo naša življenja. A nobena od teh zadev me ni posebej presenetila. Vsi ti scenariji so bili predvidljivi. Nekaj bolj temeljnega in zato tudi toliko bolj resnega me je presenetilo. Oz. bolje rečeno, dokončno streznilo. Kljub temu da že dolgo poznamo povsem upravičene kritike razstvetljen

Večer, 3. januar 2016 ― Ameriški igralec, režiser in producent Mel Gibson je danes dopolnil 60 let. Svetovno slavo mu je prinesla vloga norega policista iz serije filmov Smrtonosno orožje, gledalcem se je priljubil tudi s filmoma Večno mlad in Mož brez obraza. Stanovsko priznanje pa je dosegel s Pogumnim srcem, dobitnikom petih oskarjev, tudi za najboljši film in režijo. Gibson se je na današnji dan leta 1956 rodil v ameriški zvezni državi New York staršema irskih korenin. Družina, v kateri je bilo še deset otrok, se je v poznih 60. letih preselila v avstralski Novi Južni Wales, od koder je izhajala njegova babica, operna pevka Eva Mylott. Po končani srednji šoli se je vpisal na nacionalni inštitut za dramsko umetnost na univerzi Novi Južni Wales v Sydneyju, kjer je bil sošolec Judy Davis in Geoffreyja Rusha. Prvo večjo priložnost je dobil, ko so ga izbrali za vlogo v nizkoproračunskem filmu Pobesneli Max: Cestni bojevnik (1979), s katerim je ...