Novice

2016-01-25

Celovec: Tischlerjeva nagrada v roke slovenistu dr. Vrbincu

Večer, 25. januar 2016 ― Pozno na ponedeljkov večer se je v nabito polni Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu končal eden najpomembnejših dogodkov, ki ga vsako leto, že 37 let, priredita Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza: podelitev Tischlerjeve nagrade, poimenovane po velikem koroškem Slovencu, ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju celovške Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju. Letos jo je dobil 92-letni slovenist dr. France Vrbinc, begunec z Dolenjskega, ki ga je vojni vihar premetaval od taborišča Gonars prek vaških straž, partizanov in domobrancev do begunskih taborišč v Avstriji, dokler ni, maturant znamenite Bajukove begunske gimnazije in diplomant ter kasneje doktorand graške univerze, na avstrijskem Koroškem našel novega doma. Najprej pri begunskih salezijanskih duhovnikih, kasneje v zakonu s koroško Slovenko in razdajanju svojega bogatega jezikovnega znanja, pa tudi ...
Vsemu bom Kosovel ali Vsemu bom Kons

Vsemu bom Kosovel ali Vsemu bom Kons

Smetnjak, 25. januar 2016 ― Omemba Kosovela vrača v srednjo šolo, rekli bi v adolescenco, a nismo ravno prepričani, ali ta ne traja še naprej. Kosovel je bil pesnik, ki ni zaudarjal po mumificiranem (»mrtvi esteti, muzejski molji«), bil v skladu s tedaj (in vsekakor … Continue reading →
Vsemu bom Kosovel ali Vsemu bom Kons

Vsemu bom Kosovel ali Vsemu bom Kons

Smetnjak, 25. januar 2016 ― Omemba Kosovela vrača v srednjo šolo, rekli bi v adolescenco, a nismo ravno prepričani, ali ta ne traja še naprej. Kosovel je bil pesnik, ki ni zaudarjal po mumificiranem (»mrtvi esteti, muzejski molji«), bil v skladu s tedaj (in vsekakor … Continue reading →

Negibljive ali mirujoče slike

Biblio terminologija, 25. januar 2016 ― © Future Perfect Publishing Slike so navduševale in spremljale človeka že vse od začetkov njegove zgodovine, tudi različna zaporedja slik, ki so znala pričarati iluzijo gibanja, niso nobena novost (o nekaterih, ki jih lahko srečujemo v knjižnicah, smo tudi tukaj že pisali - Flipbook - Kineograf ali folioskop? in Kako se reče . . . ? ), spreminjali so se le nosilci zapisa in naprave za prikazovanje. Pa vendar še ni tako dolgo, kar so gibljive slike čisto zares vstopile v naše življenje, najprej še precej plašno z miniaturizacijo in pocenitvijo filmskih kamer v drugi polovici 20. stoletja, nato pa mnogo odločneje s prodorom elektronskih kamer. Povsem domače so nam postale šele digitalno zapisane gibljive slike, ki jih poleg digitalnih videokamer obvlada tudi že vsak digitalni fotoaparat in predvsem prenosne naprave s telefoni na čelu. Marsikdo fotografira in snema videoposnetke s telefonom več, kot mu uspe z njim telefonirati. Ob poljudnem poimenovanju film, videoposnetek, video … se je teh slik po tujem vzoru (ang. moving pictures, moving image; nem. Bewegte bilder; fra. vue animée, image animée) kmalu prijelo še poimenovanje gibljive slike, ki ga s pridom uporabljamo tudi v bibliotekarstvu in arhivarstvu. Tako lahko enostavno in dovolj jasno opišemo gradivo ali del gradiva, ki z večjim številom zaporednih slik predstavlja katero od oblik animacije. Šele ob tem pa se je pojavilo vprašanje ustreznega poimenovanja tistih "enostavnih", doslej znanih posamičnih statičnih slik, ki pred tem niso potrebovale nobene posebne opredelitve, saj so bile to edine "slike". V različnih slovenskih informativnih in tudi strokovnih besedilih se pojavljajo predvsem variante mirujoča slika, nepremična slika, negibljiva slika, negibna slika,fiksna slika, stoječa slika, statična slika in verjetno še kaj, vendar je ob pozornem branju pogosto mogoče ugotoviti, da ne gre vedno za sopomenke, saj lahko opisujejo različna stanja mirovanja (npr. mirujoča slika kot klasična fotogra
Narodna galerija v spomin dr. Anici Cevc

Narodna galerija v spomin dr. Anici Cevc

Marijan Zlobec, 25. januar 2016 ― Narodna galerija pripravlja v sredo zvečer veliko slavje: odprtje prenovljene galerije. Ob tem so izdali posebno dokumentarno brošuro Prenova Narodnega doma Uresničene sanje Narodne galerije. Iz dolgega slavnostnega programa, ki se bo začel ob 19. uri, je razvidno, da se bodo poleg predstavitve novih ali obnovljenih ali na novo pridobljenih prostorov ter ogleda na novo […]
Glasovi upanja

Glasovi upanja

Odzven, 25. januar 2016 ― Zvonka T. Simčič, Valerie Wolf Gang, Urša Bonelli Potokar: Kombinat, dokumentarni film o ženskem pevskem zboru Kombinat (produkcija: Zavod CCC ) ...
Skladatelj Matija Tomc

Skladatelj Matija Tomc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 25. januar 2016 ― V začetku februarja bo minilo trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca. Rodil se je 25. decembra 1899 v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji  v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v […]

Merklova bo odprla razstavo Umetnost za časa holokavsta

Misli, 25. januar 2016 ― Nemška kanclerka Angela Merkel bo nocoj v Nemškem zgodovinskem muzeju v Berlinu odprla razstavo del, ki jih je 50 judovskih umetnikov ustvarilo za časa holokavsta. Dela so bila ustvarjena v delavskih in koncentracijskih taborišč, getih ali v skrivališčih. Polovico ustvarjalcev so nacisti ubili še pred koncem druge svetovne vojne.

Naj hodimo Mariborčani v kino v Ljubljano? (2)

Zavod Udarnik, 25. januar 2016 ― Pisma bralcev, časopis Večer, 19. 1. 2016 Zelo me je pritegnilo pisanje gospe Zore A. Jurič, ko je sredi meseca decembra preko pisem bralcev spraševala odgovorne v mestni občini, kako dolgo bomo morali Mariborčani in okoličani, željni kakovostne ponudbe art filmov, še čakati na svoj mestni kino, kot ga ima na primer Ljubljana. Svojo prvotno […]
Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo

Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo

ARS Izšlo je, 25. januar 2016 ― Pesnica Cvetka Lipuš se je s svojimi doslej objavljenimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot prepoznavna in vendar samosvoja avtorica. Pred časom smo v Literarnem nokturnu že slišali njene pesmi iz njene takrat še neobjavljene zbirke Kaj smo, ko smo, potem je zbirka tudi izšla pri Študentski založbi in nam tudi tako predstavila pesnico v […]
Javna obravnava predloga o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena

Javna obravnava predloga o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena

SEM, 25. januar 2016 ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva žive dediščine – Slovenskega etnografskega muzeja pripravilo predlog Odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih na posebej oblikovane lesene paličke – kleklje. V Sloveniji se je širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in kasneje v čipkarskih šolah (Idrija od 1876, Žiri od 1906, Železniki od 1907). Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru Univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času. Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med  vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih (neprekinjeno od 1963). Čipke tradicionalno rabijo za krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila pa tudi za modne dodatke, stensko okrasje ali za umetniško ustvarjanje. Druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti. Klekljanje ima tudi terapevtsko funkcijo.   Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost in da se spodbudi njeno ohranjanje. Rok za posredovanje pripomb je 25. januar 2016 preko portala e-demokracija oziroma na elektronski naslov: gp.mk(at)gov.si. Javna obravnava predloga bo v dvorani upravne hiše Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 28. januarja 2016 ob 16. uri.  
Mateja Babič Stermecki na Slovenske novice

Mateja Babič Stermecki na Slovenske novice

Marijan Zlobec, 25. januar 2016 ― Dosedanja odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki se bo s prvim februarjem preselila na Slovenske novice. To je razbrati iz pisma Irme Gubanec, glavne direktorice Dela, in prokuristke Nataše Luša. Kakšno funkcijo bo prevzela na Slovenskih novicah in ali bo morda zamenjala odgovornega urednila Bojana Budjo, še ni bilo sporočeno in tudi ni predmet našega […]

Dino Bauk: Konec. Znova

Koridor, 25. januar 2016 ― Dino Bauk, sicer odvetnik in občasni Mladinin kolumnist, na slovensko literarno sceno vstopa prodorno, samozavestno, če ne že kar triumfalno – z nagrado knjižnega sejma za najboljši prvenec, ki mu je bila novembra lani podeljena za roman Konec. Znova.   Na tem mestu se velja vprašati, kateri segment Baukove pripovedi o dogajanju v obdobju poznih […] The post Dino Bauk: Konec. Znova appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Čarobna družina godal: Beethovnova violina

Čarobna družina godal: Beethovnova violina

ARS Čas, prostor in glasba, 25. januar 2016 ― Obe Beethovnovi romanci za violino in orkester sta nastali nekaj let pred violinskim koncertom. O nastanku obeh ne vemo veliko, mojster ju ni nikomur posvetil. Beethovnov brat Karl ju je leta 1802 ponudil založbi Breikopf in Härtel, toda založba se zanju ni zanimala. Bili sta neke vrste predvaja za nastanek violinskega koncerta v D-duru: liričnega […]
Spomini, pričevanja

Spomini, pričevanja

ARS Arsov forum, 25. januar 2016 ― V oddaji bo tekla beseda o zgodovini, o spominih in pričevanjih; zakaj je potrebno in pomembno, da se ukvarjamo s preteklostjo, da ohranjamo pričevanja o travmatičnih in manj travmatičnih izkušnjah. O tem, zakaj so tuje zgodbe pomembne tudi za nas, smo se pogovarjali z mag. Moniko Kokalj-Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in avstrijskim […]
1943 Grahovo – Hrenov DKW

1943 Grahovo – Hrenov DKW

Stare slike (Cerknica), 25. januar 2016 ― Fotografija partizanskega fotografa Jožeta Petka prikazuje goreč osebni avtomobil. Posnetek je bil narejen v Grahovem novembra meseca 1943. Avto na fotografiji je Hrenov DKW. Lojze Hren je bil pred drugo svetovno vojno trgovec v Cerknici. Pred vojno je v Ljubljani kupil rabljen osebni avto znamke DKW. DKW je bil nemški avto. Danski podjetnik Jørgen Rasmussen […]

Vid Sagadin Žigon: Jaz

Poiesis, 25. januar 2016 ― Ideja sence ki se je prenesla na površino tvojega obraza je brez iluzije Jaza.   Odvrgla je čipke s prividnega telesa slekla je kožo navideznosti sezula je čevlje lažnih konceptov in se bosih stopal predala plesu Niča.   Njeno Sonce je v zenitu časa njeno srce leži v naročju vetra njene sence se kopajo v svitu.   Njeni metulji preletavajo trenutek namenjen podobi ki je ena sama onstran podob ki slepijo pogled.   Da ne more videti čez sebe.   Njene oči se obračajo vase in sanjajo o sebi v sobi sebstva brez vrat in oken brez umetnih svetil ki se grejejo v varljivi svetlobi.   Padajo v brezdanjost nikogaršnjega zrkla njihov vzhod je zahod za navpična obzorja podvojenih smrti.   Ne moreš jih preglasiti s svojimi trpečimi glasovi lahko le krikneš vanje z radostjo Biti.   Ne bojo se sesule pa čeprav so iz peska ki polzi po uri dneva.   Ne bojo se usule kot cvetni listi z otrple kože drhtečega dotika.   Nekoč bodo vstale brez tujega telesa in te upognile v nebo ki ne bo več tvoje.   Odrekle bodo ubogljivost tvoji silhueti in na hrbtni strani tvojih porazov izrisale nov obraz.   Z eno samo [...]

Razstava z originalnimi predmeti s Titanika marca v Linzu

Misli, 25. januar 2016 ― V avstrijskem Linzu bodo v razstavišču, urejenem v nekdanji tobačni tovarni, konec marca odprli razstavo o brodolomu Titanika. Na njej bo predstavljenih okoli 200 originalnih predmetov z ladje, vključevala pa bo tudi originalom zveste posnetke nekaterih prostorov na Titaniku. Razstava bo na ogled od 26. marca do 3. julija.
19. stoletje: ženska vs. moški

19. stoletje: ženska vs. moški

KEVD'R, 25. januar 2016 ― Leta 1888, ko je August Strindberg svetu ponudil Gospodično Julijo in je do znamenite in do žensk žaljive ter pristranske Weiningerjeve študije spolov Spol in značaj manjkala več kot dekada, so bila v razmahu različna ženska gibanja, katerih začetniki so bili akterji predvsem kulturno-umetniškega življenja. Strindberg je naturalist in obravnavano delo je podnaslovljeno kot naturalistična… More 19. stoletje: ženska vs. moški
Finančna kriza – resnična zgodba

Finančna kriza – resnična zgodba

Airbeletrina, 25. januar 2016 ― Film Velika poteza, ki je te dni prišel v naše kinematografe, je pripoved o finančni krizi leta 2007, tisti, ki skoraj desetletje kasneje še vedno ni končana, nasprotno, na obzorju se zarisujejo že nova strmoglavljanja borznih indeksov. Ampak kaj ta sploh pomenijo, kaj je finančna alkimija, ki je kljub oprijemljivim socialnim posledicam ni mogoče preprosto razumeti, kaj šele razložiti. Velika poteza, posneta po predlogi istoimenske knjige Michaela Lewisa, si za svoj osrednji cilj zada natanko to.

Igrajo lokalno, prodajajo globalno

Pogledi, 25. januar 2016 ― Benedict Cumberbatch kot Hamlet v naslovni vlogi Shakespearjeve klasike, Lindsey Lohan v drami Davida Mameta Speed the Plow, Nicole Kidman v drami Anne Ziegler Photograph 51 ... Skoraj vsaka večja britanska gledališka produkcija ima v igralski zasedbi vsaj enega globalnega zvezdnika. To po eni strani v dvorane privablja (ne glede na kakovost) bistveno več in drugačne publike kot do zdaj, hkrati pa odpira nove možnosti promocije in prodaje gledaliških predstav. 

Korekten sr(e)čen prvenec

Večer, 25. januar 2016 ― Zunajodrske okoliščine ob predstavi seveda niso ključne, morda nam zanje niti ne bi smelo biti mar. A vedenje, da je ameriški sodobni dramatik Neil LaBute prišel na repertoar v sili razmer, čez noč, kot alternativa, nehote malce zmehča odnos do zadnje predstave na Malem odru. Ker je umetniška vodja mariborske Drame Diana Koloini zavrnila tekst Roka Vilčnika o mariborskem nogometnem čudežu, Večni derbi mesta ob Dravi. Gotovo je imela tehtne umetniške razloge za to nehvaležno odločitev. Tako redko imamo sveže domače drame naših avtorjev na repertoarju, a očitno je problem tukajšnje dramatike danes zagonetnejši, kot se zdi zunanjemu opazovalcu. In seveda so visoki kriteriji v nacionalni umetniški hiši temeljni standard, imperativ. Ko bi le veljalo za vse.Najbrž je bilo dogajanje najbolj stresno za mariborsko režiserko najmlajše generacije Matejo Kokol, ki je dobila povabilo za režiserski debut v institucionalni hiši seveda s tistim sprva mišljenim komadom, ki naj bi ga tudi sama ...

Ko se zdani v Mariborski knjižnici

Večer, 25. januar 2016 ― Srbski film Ko se zdani (Kad svane dan), ki ga bodo nocoj v čast mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta zavrteli v Mariborski knjižnici, je ganljiva zgodba o profesorju glasbe Miši Brankovu, ki šele v pokoju odkrije svoje judovsko poreklo. Film, ki ga je režiral Goran Paskaljević (Čuvaj plaže v zimskem času, Sod smodnika ...) po literarni predlogi Filipa Davida, z ugledno igralsko zasedbo na čelu z Mustafo Nadarevićem in odlično glasbo Vlatka Stefanovskega, je bil leta 2012 tudi srbski kandidat za oskarja.Zgodba gre takole: tam, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zloglasno beograjsko nacistično taborišče za Jude, delavci po naključju najdejo pločevinasto škatlo, ki jo je bil leta 1941 zakopal taboriščnik Isaac Weiss, v njej pa sta fotografija in nedokončana partitura z naslovom Ko se zdani, ki jo je ta judovski glasbenik ustvaril za svojega sina. Razkrije se, da sta zakonca Weiss sinčka, preden so ju odpeljali v taborišče, skrila pri prijateljski družini Brankov ...

Mama je angel, ne gleda skozi špranjo v oblakih

Večer, 25. januar 2016 ― Ikeino pohištvo in Pika Nogavička, ne nujno v tem vrstnem redu, sta švedska simbola stoletja. Avtorica knjige o najmočnejši deklici na svetu, ki je dvigovala konje, kot za šalo vrtela razbojnike nad glavo in ne bo nikoli odrasla, Astrid Lindgren, je nekaki kulturni volvo. Prišla je na švedsko krono in znamko. Ni pa v deželi Nobelove nagrade nikoli postala nobelovka. A mladinskim pisateljem so najvišje nagrade zmeraj in povsod teže dosegljive.Njeno rdečelaso pegasto deklico, brezmejno neodvisno, z izostrenim čutom za pravičnost, so prevedli v 68 jezikov, v katerega izmed njih tudi večkrat. Slovenski otroci od lanskega septembra ne berejo več iste Pike Nogavičke kot njihovi starši in stari starši. Leta 1958 je Piko iz nemškega prevoda prestavila pisateljica in urednica Kristina Brenkova. Potem je sledilo 19 ponatisov. Lanskega septembra je izšel nov prevod Nade Grošelj, iz izvirnika, švedščine.Priznam, težko sem se prebijala skozi nov prevod. Pa sem se ga lotila maksimalno pripravljena, ...
še novic