CD (Blog Ursule Cetinski), 5. oktober 2016 ― Včeraj smo doživeli prvega izmed večerov v okviru abonmaja Veličastnih 7. Narodni balet iz Marseilla s koreografijama Extremalism in Bolero na Ravelovo glasbo. Balet vodita Emio Greco in Pieter C. Scholten, ki sem ju spoznala pred več kot dvema desetletjema, ko sta ustvarjala v okviru svoje plesne skupine. Zadnjič sta v Cankarjevem domu nastopila pred desetimi leti s koreografijo Pekel. Naše vnovično srečanje je bilo polno najžlahtnejših obojestranskih občutij. Po predstavi smo preživeli nekaj lepih ur kar v Galeriji CD ter se skupaj s pokrovitelji in plesalci družili med eksponati razstave o Nikoli Tesli. Emio in Pieter sta bila zelo presenečena, kako se je Ljubljana razvila v zadnjem desetletju in kakšna prestolnica je postala. K nam sta s plesalci in tehničnim osebjem pripotovala z gostovanja v Rimu. Povedala sta nam, da je energija Marseilla veliko bolj živčna in napeta kot v Ljubljani. Rim se jima je zdel zelo sproščeno mesto, za Ljubljano pa sta dobila vtis, da združuje najboljše od obeh mest: sproščenost in hkrati prežetost s kreativno energijo. O ljudeh, s katerimi sta se v Ljubljani srečala, sta menila, da so sprva nekoliko zadržani, vendar že čez nekaj minut izjemno odprti. Vesela sem bila, da je naše umetniške kolege iz Marseilla občinstvo včeraj tako spoštljivo sprejelo. S stoječim aplavzom na koncu. Njun plesni jezik je izviren. Plesno zelo zahteven. Svoj ansambel pripravljata z vrhunsko disciplino, ki je predpogoj, da na odru dvajset posameznikov deluje kot eno telo. Emio in Pieter sta vselej odkrivala nove pokrajine in možnosti plesa. Kot je dejala legendarna Pina Bausch, lepote, vrhunskosti in dovršenosti v plesu ni mogoče doseči brez krvi v baletnih copatih. Naši gostje iz Francije so bili navdušeni nad razstavo o Nikoli Tesli, ki ga pred prihodom v Ljubljano niso poznali. Emia sem skušala spodbuditi, da bi Teslova biografija postala vsebinsko izhodišče za eno izmed njegovih prihodnjih predstav. Predvsem njegovo vizionarstvo in nenazadnje tud