Novice

2018-09-13

VEČEROVA NAGRADA ZA IGRALSKE DOSEŽKE V SEZONI 2017/18

SLG Celje, 13. september 2018 ― Žirija je soglasno sklenila, da prejme Večerovo nagrado Tanja Potočnik za vlogo Tatjane v uprizoritvi Onjegin.   Utemeljitev   Tanja Potočnik je bila presunljiva kot oseba v gledališki pripovedi. Dosegla je to, kar je videti najbolj preprosto, a je v umetnosti vedno najtežje doseči. Nas, ljudi v dvorani, se je dotaknila kot človek na odru. To je tisti čar gledališča, zaradi katerega še hodimo na predstave in ki ga je na odrih vse manj.   Večerovo nagrado je podelila žirija v sestavi Petra Vidali in Janez Lapajne (člana) ter Silva Čušin (predsednica).   Iskrene čestitke!  

Fanny Haussmann: dokument in privid njene podobe

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. september 2018 ― V četrtek, 13. septembra 2018, sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v dvorcu Novo Celje priredila poseben večer, ki je bil posvečen 200-letnici rojstva pesnice, naše rojakinje Fanny Haussmann. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev zbornika Skrivnost Fanny Haussmann, ki je leta 2017 izšel pri mariborski založbi Aristej. Na večeru je sodelovala urednica založbe Emica Antončič, ki je predstavila zbornik ter dva prispevka, in sicer prispevek France Buttole Biografija Fanny Haussmann ter Irene Selišnik Čas Fanny Haussmann in položaj žensk v sredini 19. ...

21. FSF: Pogovori z ustvarjalci: 11.9.2018

AKTV, 13. september 2018 ― Z ekipo AKTV smo v torek 11. septembra 2018 v živo prenašali prvi letošnji pogovor z avtorji, na katerem so se predstavili avtorji naslednjih filmov: – NE BOM VEČ LUZERKA, Urša Menart, 88’, igrani (CF) – VERSOPOLIS, Jan Cvitkovič, 3′, igrani (KF) AKTV produkcija september 2018

Urejanje javnih zelenih površin na Konferenci komunalnega gospodarstva

Inštitut za politike prostora, 13. september 2018 ― Na osmi Konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku bo letos prvič na programu tudi tematski sklop “urejanje in čiščenje javnih površin”. Konferenčni program kaže, da je Zbornica komunalnega gospodarstva pod ta naslov umestila vsebine, ki se nanašajo na urejanje javnih zelenih površin (o naravi v mestu, ravnanju z drevesi, samooskrbi) in tokrat usmerila pozornost udeležencev na posebnosti […]
Plesno, glasbeno in pevsko izročilo pri vsakodnevnem delu z otroki, seminarji za vzgojitelje in učitelje

Plesno, glasbeno in pevsko izročilo pri vsakodnevnem delu z otroki, seminarji za vzgojitelje in učitelje

SEM, 13. september 2018 ― Seminarji za vzgojitelje in učitelje v šolskem letu 2018 / 19 v SEM Slovenski etnografski muzej (SEM) v sodelovanju z Zavodom Etnika in mag. Mojco Leben vabi vzgojitelje v vrtcih in učitelje v osnovnih šolah na letošnje seminarje z naslovom Plesno, glasbeno in pevsko izročilo pri vsakodnevnem delu z otroki. V SEM že več kot desetletje potekajo seminarji plesnega izročila in v tem času se nam je pri izobraževanjih pridružilo več kot 500 vzgojiteljev in učiteljev iz vse Slovenije. Seminarji potekajo petkrat v šolskem letu in vsak je seminar predstavlja sklop s poudarkom na določeni temi. Zasnovani so tako, da se lahko udeležite posameznega seminarja ali celotnega sklopa. Udeleženci na seminarjih teoretično in praktično pridobijo izhodišča za uporabo plesnega, glasbenega in pevskega izročila pri vsakodnevnem delu z otroki. Program za šolsko leto  2018 / 2019: 8. oktober 2018 ob 9.00 – 16.00Štirje letni časi: Ljudski ples, pesem, glasba ter šege in navade skozi koledarsko leto in slovenske pokrajine (sklop : jesen – zima ) 12. november 2018 ob 9.00 – 16.00Ljudski ples in pesem: tradicija in ustvarjalnost za sodobni čas 14. januar 2019 ob 9.00 – 16.00Ustvarjajmo z ljudskim plesom! (celostna srečanja z dediščino – 1. del ) 11. februar 2019 ob 9.00 – 16.00Štirje letni časi : ljudski ples, pesem, glasba ter šege in navade skozi koledarsko leto in slovenske pokrajine (sklop : pomlad-poletje) 11. marec 2019 ob 9.00 – 16.00Ustvarjajmo z ljudskim plesom ! (celostna srečanja z dediščino - 2.del) Cena seminarja je 50,00 EUR Prijave na enega ali več seminarjev so obvezne, zbiramo jih do srede pred izvedbo. Prijave in informacije Sonja Kogej Rus T. 01 3008 750, 031 728 955 E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si

70 let ptujske študijske knjižnice (1948-2018)

Kamra.si, 13. september 2018 ― V letu 2018 praznujemo 70-letnico ustanovitve Študijske knjižnice v Ptuju, katere naslednica je današnja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Ob visokem jubileju vas vabimo na osrednjo slovesnost, na kateri bomo predstavili zbornik prispevkov o zgodovini in današnjih dejavnostih knjižnice.  Osrednja govornica bo Martina Rozman Salobir, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice. Sledil bo koncert vokalne skupine PopKORn pod vodstvom Daniela Tementa, ki nas bo popeljala skozi zgodovino slovenske popevke. Srečali se bomo 20. septembra 2018, ob 19. uri na dvorišču knjižnice. V primeru dežja bo dogodek potekal v veliki dvorani Dominikanskega samostana. Vljudno vabljeni!  
Apel za likovno kritiko

Apel za likovno kritiko

ŠUM, 13. september 2018 ― Apel za likovno kritiko   Ugotovitve in apel partnerjev v poskusu vzpostavitve spletnega medija za podporo likovni kritiki in kritiškemu pisanju: Paviljon – prostor za likovno kritiko Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se po državi na leto zvrsti okrog 2500 razstav. In vendar so obiskovalci likovnih razstav, njihovi ustvarjalci in producenti prikrajšani: medijski prostor […]
Animirani filmi na FSF: Koliko še do naslednika Socializacije bika?

Animirani filmi na FSF: Koliko še do naslednika Socializacije bika?

Misli, 13. september 2018 ― Festival slovenskega filma (FSF) ponuja tudi pregled animirane produkcije. Močna je prisotnost otroških animiranih filmov, v uradnem tekmovalnem programu so med kratkimi filmi trije animirani, eden je med študijskimi filmi, animacija pa je vstopila tudi v dokumentarec. Ne gre pa mimo dejstva: še vedno imamo en sam celovečerni animirani film.
Slavinski misal

Slavinski misal

ARS Kulturna panorama, 13. september 2018 ― Kaj Slovenci pridobivamo s Slávinskim misalom, latinsko mašno knjigo iz leta 1481? Pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni začenjamo v prestolnici, kamor se je po več kot treh desetletjih vrnil dragoceni srednjeveški rokopis Slávinski misal. Društvo slovenskih pisateljev bo prihodnja tri leta vodila Aksinija Kermauner. Kratkemu povzetku njene vizije vodenja te ustanove boste lahko prisluhnili v oddaji, prostor v njej pa smo odmerili tudi dvema častitljivima obletnicama: 125 letnici Ptujskega muzeja in 40 – letnici ljubljanske galerije ŠKUC. Predstavljamo dve razstavi: v Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava Morje – naše življenje, v kranjski mestni hiši pa razstava Risbe in dela na papirju, na kateri svoja dela predstavlja deset  slovenskih  akademskih slikarjev. Za vse ljubitelje festivalskega dogajanja pa tokrat še nekaj o mednarodnem festivalu sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2018, ta poteka od srede, in o Festivalu fotografije Maribor, ki se začenja v soboto.

Prva polovica 21. Festivala slovenskega filma je za nami

Festival slovenskega filma, 13. september 2018 ― Pred nami je že četrti festivalski dan, kar pomeni, da je za nami že več kot polovica festivalskih dni, polnih vtisov iz filmov tekmovalnega in preglednega programa in prijetnih doživetij spremljevalnega programa. V tem času smo si na festivalu lahko ogledali že več kot 50 projekcij filmov in se udeležili večernih koncertov treh glasbenih skupin. […]

Znani drugi rezultati glasovanja občinstva

Festival slovenskega filma, 13. september 2018 ― Komisija 21. FSF za pregled glasovnic, oddanih po projekcijah celovečernih filmov tekmovalnega programa, v sestavi, Lidija Zajec, predsednica (SFC), Nerina T. Kocjančič, članica (SFC) in Robert Mahnič, član (Avditorij Portorož) je sporočila naslednje rezultate:   Gajin svet 4,43 Izbrisana 4,25 Koliko se ljubiš? X*   * Ni dovolj veljavnih glasovnic     Rezultate za naslednje […]
Naše skrivnosti

Naše skrivnosti

ARS Svet kulture, 13. september 2018 ― Nocoj gledališki premieri v Celju in Novem mestu V Celju bo nocoj premiera predstave Naše skrivnosti madžarskega dramatika Bele Pinterja, v kateri glavni lik spozna, da je pedofil. V Anton Podbevšek teatru so se lotili zgodbe o češkem vzdržljivostnem tekaču Emilu Zatopku. Predstavo je režiral Matjaž Pograjc. Začenja se 52. Bitef v Beogradu, ki ga bo odprla predstava Slovenskega mladinskega gledališča Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Naš sodelavec Urban Tarman pa se bo oglasil iz slovenskega filmskega festivala v Portorožu.
Jurij Andruhovič: Ukrajinci smo, kot se v angleščini reče, »under reported«

Jurij Andruhovič: Ukrajinci smo, kot se v angleščini reče, »under reported«

Airbeletrina, 13. september 2018 ― Jurij Andruhovič (1960) je s svojimi deli Ukrajino postavil na literarni zemljevid Evrope. Književnost v ukrajinskem jeziku, ki prej ni doživljala zasluženega odmeva, je z njegovimi deli, zlasti s prvimi daljšimi proznimi teksti, kot so Rekreacije (1992), Moskoviada (1993) in Perverzija (1996), postala prepoznavnejša širom po Evropi, Andruhovič pa je prejel številne ugledne domače in tuje nagrade, med drugim literarno nagrado vilenica 2017, ki si prizadeva vzpostaviti se kot srednjeevropska Nobelova nagrada za književnost.
Odgovor Goranu Vojnoviću

Odgovor Goranu Vojnoviću

Airbeletrina, 13. september 2018 ― Pretekli teden je Goran Vojnović napisal komentar na zapis Petra Raka, ki je bil objavljen v Delu. Peter Rak mu je odgovoril, Goran Vojnović je repliciral in zdaj vnovič odgovarja Peter Rak. Kdo pravi, da so pisma iz mode!?
SEM partnersko sodeluje pri projektu o slovenskih misijonarkah v Indiji

SEM partnersko sodeluje pri projektu o slovenskih misijonarkah v Indiji

SEM, 13. september 2018 ― Slovenski etnografski muzej partnersko sodeluje pri projektu ZRC SAZU z naslovom »Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih«  s pripravo razstave o slovenskih misijonarkah v Indiji, ki bo spomladi 2020 v SEM, pri čemer bodo prvič razstavljene muzealije iz Bengalske indijske misijonske zbirke, ki jo hrani SEM. Pri projektu sodeluje tudi Kanika Gupta, doktorantka Univerza Javaharlal Nehru iz New Delhija / Indija, ki je v SEM v letu 2018 analizirala bengalsko zbirko. Vodja in koordinator projekta v SEMu pa je mag. Ralf Čeplak Mencin, kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo. VEČ o projektu

Gledališče vsakdana

Kriterij.si, 13. september 2018 ― Gledališče vsakdana festival Mladi levi 2018 Urednik Thu, 09/13/2018 - 10:06 Gledališče vsakdanazapis o predstavi Dom Štiri vrste stolov so v kvadratu razpostavljene po sredini prostora. Okna so rahlo zastrta, ura je še zgodnje večerna, nekje okoli šeste v poznopoletnem popoldnevu. Luči v dvorani brlijo ledeno rumeno, je rahlo zatohlo in vroče. Občinstvo se posede po štirih stranicah kvadrata. Prostor se zapre in vrvež počasi umirja. Potem se iz občinstva dvigne glas ženske s prijaznim, nenavadno zamrznjenim nasmeškom, ki nenadoma naznani Uvod. Zgolj nekaj besed in pred očmi gledalcev se izrišeta prostor in čas dogajanja, začrtajo se zgodbovne in karakterne linije protagonistke – sveže vdove in matere dveh otrok, brezdelnega sina, večnega študenta Friderika in pravkar omožene hčerke Piroške. Vprašanje, ki bo temeljno zatreslo družinico, je še kako banalne narave, ni nič drugega kot: Kje in kakšna je dediščina umrlega? Seveda je vprašanje – kot še bolj običajno – zgolj povod, da se razgrne temačno razgreta mreža dušečih družinskih odnosov, ki iz omare potegne zaprašene okostnjake, ali kot je nekoč zapisal Tolstoj v Ani Karenini: »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina je nesrečna na svoj način.« Počasi, iz prizora v prizor se namreč luščijo povrhnjice, padajo maske in se kritično izpostavljajo persone posameznih protagonistov: mama je postarana igralka, ki se je ob otrocih odpovedala karieri, je arogantna, egoistična, požrešna, zahrbtna in se povrhu vsega zaplete z zetom; slednji se je v družino poročil zgolj zaradi denarja, otroka pa predstavljata na videz nedolžni žrtvi čustveno oportunističnih preigravanj, dokler sin v hamletovski maniri ne spregleda dvojne igre in razkrije resnice sestri. Sam zgodbovni zaplet torej beleži tradicionalne družinske drame – Dom je navsezadnje nastal kot prosta improvizirana adaptacija Strindbergovega Pelikana (1907) v režiji mladega madžarskega kolektiva dollardaddy's (Dollár Papa Gyermekei). Ta vzorči dr
V APT v Novem mestu premierna uprizoritev drame o tekaču Emilu Zatopku

V APT v Novem mestu premierna uprizoritev drame o tekaču Emilu Zatopku

Misli, 13. september 2018 ― V Anton Podbevšek Teatru (APT) v Novem mestu bodo v režiji Matjaža Pograjca drevi ob 20. uri premierno uprizorili dramo Lau(f)story o svetovno znanem češkem atletu in tekaču Emilu Zatopku. Pri tem so se naslonili na besedilo novinarja Boštjana Videmška, ki je povedal, da je bil Zatopek ujetnik češkoslovaške socialistične univerzalne totalitarnosti.

Vse velike dileme cajtgajsta

Kriterij.si, 13. september 2018 ― Vse velike dileme cajtgajsta Beton Ltd.: Große Erwartungen|Velika pričakovanja Urednik Thu, 09/13/2018 - 09:58 Vse velike dileme cajtgajsta Za Beton Ltd. lahko zanesljivo rečemo, da je ena najbolj produktivnih in popularnih skupin sodobnega gledališča pri nas. Njegove premiere vsi, ki vsaj bežno spremljajo neodvisno gledališko sceno, željno pričakujejo. V ustvarjalskem konglomeratu tri igralce odlično dopolnjujejo ostali sodelavci, s katerimi so skupaj razvili prepoznavno estetiko. Gledalcu vsaka predstava ponudi zadostno mero performerskega – igralskega, glasbenega in scenografskega užitka. Seksapil nastopajoče trojke je v kombinaciji izjemne igralske agilnosti, mladosti, intelektualne razgibanosti in delavnosti, ki se odraža v prisotnosti na gledališki sceni. Zaradi pestrosti uprizoritvenih postopkov, ki jih izbirajo in ki so jim, verjetno, ker si jih krojijo sami, na kožo pisani še toliko bolj, ter prisotnosti elementov pop kulture, showa, zabavljaštva so njihove predstave tudi lahko gledljive in zabavne. V temah, ki zvesto sledijo vsem velikim dilemam cajtgajsta, pa se najde večina obiskovalcev neklasičnega teatra. Vsebinske linije se vijejo med pričakovanji in razočaranji, občutki generacijske tesnobnosti, kolektivne krivde in strahom pred praznino, pred prihodnostjo. »Betoni« so v uprizarjanju ogledala časa toliko bolj zanimivi, ker se zraven poigravajo še s svojimi medsebojnimi relacijami, to predstave dodatno udomači, napolni s humorjem in intimnostjo. Zdi se, da je Beton Ltd. prostor njihovih ne le umetniških, ampak tudi osebnih raziskovanj. V njihovih avtorskih predstavah je mera osebnega toliko prisotna, da občasno ustvari iluzijo, da prodiraš v njihove zasebne poskuse preseči samega sebe kot igralca ali da si celo priča nekemu bolj intimnemu poskusu prodiranja v lastno psiho. Njihova prejšnja predstava Ich kann nicht anders je svojevrsten presežek. Uspelo jim je ustvariti tako skrajno celovito, kondenzirano celoto, da te lahko povsem zapelje,

Knjižničarske novice - še vedno nič novega!

Biblioblog, 13. september 2018 ― Odgovorna urednica Knjižničarskih novic, ki je na tem mestu od številke 1/2 letnik 24 (2014), se je oglasila na našem blogu junija 2016: Glede Knjižničarskih novic - seznanjena sem s pobudami po odprtem dostopu in iščem rešitve tudi za to.  Takrat sva se na njeno povabilo celo srečala in pogovarjala o njenih besedah. Izvedel sem, da se dela na novi spletni strani, prenovi portala ter drugih novostih.Prva številka v letu 2017 je prikazala rezultate ankete, v katerem je zapisano: V zadnjih letih smo na uredništvo prejeli kar nekaj pobud, da morajo Knjižničarske novice postati odprto dostopna revija. Velika večina vseh (62 %) se vas s tovrstno pobudo strinja. Glede na to, da se tudi Narodna in univerzitetna knjižnica aktivno vključuje v politiko odprtega dostopa vam obljubljamo, da bomo preučili vse možnosti za to.  Urednico sem videl tudi na nedavnem strokovnem srečanju z imenom Pogled na odprto znanost. Kakšna ironija!Sam sicer menim, da sprememba naslovnice in sprememba v dvomesečnik (že od leta 2016) ne pomeni pravih sprememb. Število naročnikov neuradno še vedno pada. Nekaj zastonj člankov pa seveda ni Odprti Dostop (OA). Kakšen bi lahko bil razlog, da po dveh letih "iskanja rešitev" še vedno ni rezultata?! Tudi nove spletne strani še vedno ni. Stran uporablja staro oblikovanje, drugačno od ostalih, novih strani NUK. Celo URL se začne z old.nuk.Res morajo biti zelo hude ovire, da jim v dveh letih ni uspelo najti rešitve. Se res v dveh letih ne da ničesar spremeniti? Še tistim nekaj bralcem pa predlagam, zaradi večletnega neupoštevanja stroke (seveda zagovarja OA) in mnenja večine naročnikov, pošljite pisno odpoved na knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si do 15. januarja za tekoče leto.Tistim, ki pa bi radi prispevali svoje članke, pa predlagam, da jih raje objavite tu, na Biblioblogu kjer bodo imeli vsi dostop do njih takoj, pod licenco CC!

NAPOVEDUJEMO – VENERA V KRZNU, V ČETRTEK, 22. NOVEMBRA, OB 19.30

SLG Celje, 13. september 2018 ― Četrtek, 22. novembra, ob 19.30 na Velikem odru SLG Celje   Prešernovo gledališče Kranj David IvesVENERA V KRZNU Režiser Primož Ekart   Venera v krznu (Venus in Pelz) je ena izmed najslavnejših novel avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha. Delo je napisal leta 1870, v njem je avtor opisoval razmerje med dominantno žensko in šibkim, ponižanim in podrejenim moškim, kar je bilo za tiste čase nekonvencionalna in šokantna podoba moško-ženskega razmerja. Prototip dominantne, erotično vznemirljive in vseh konvencij osvobojene ženske je Sacher-Masoch izoblikoval prav z osrednjo junakinjo novele Venera v krznu, fatalno Wando. Njena upodobitev je v času nastanka novele pomenila popoln odklon od ustaljene predstave o ženskah nasploh – bila je diametralno nasprotje takratni družbeno in seksualno zatrti ženski, ki je bila moškemu podrejena in ki sta ji bili namenjeni le vlogi matere in/ali žene.Na gledališki avdiciji se namreč med Wando in režiserjem splete nevarna erotična zveza, ki plast za plastjo razkrije pasti mešanja fikcije in realnosti ...   JESENSKI GLEDALIŠKI TROJČEK Izbirna predstava za abonente in izven

13. septembra 2012 je v Celju umrl Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar in bibliotekar

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 2012 je v Celju umrl Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 18. oktobra 1966 v Celju.  Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist se je po uspešno zaključenem študiju leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Za direktorja celjske knjižnice je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti. Kot vodja domoznanskega oddelka je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Vseskozi je bil aktiven tudi na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848–1918.

13. septembra 1905 se je v Ljubljani rodila Mira Pregelj, slovenska slikarka

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1905 se je v Ljubljani rodila Mira Pregelj, slovenska slikarka. Umrla je 22. decembra 1966 v Ljubljani.  Družina Pregelj je do leta 1915 živela v Trstu, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer se je Mira vpisala na Kraljevo višjo realko. Zrelostni izpit je opravila junija 1922, ko še ni bila stara 17 let. Oče jo je vpisal v Kraljevo umetniško akademijo v Zagrebu. Ohranjeno je njeno diplomsko delo Ciganka (1926, olje). Po diplomi ji je oče plačal študijsko popotovanje po Italiji.  Kasneje se je Mira preselila nazaj v Litijo in začela ustvarjati. Tik pred drugo svetovno vojno je leta 1940 oče umrl, februarja 1945 pa so ustaši v Zagrebu zaradi suma sodelovanja s partizani obesili njenega brata Slava.

13. septembra 1947 je v Celju umrl Albert Sirk, slovenski slikar

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1947 je v Celju umrl Albert Sirk, slovenski slikar. Rodil se je 26. maja 1887 v Križu pri Trstu. Sirk Albert, slikar, rojen v Sv. Križu pri Trstu kovaču in mehaniku Jožetu iz ribiške družine in Uršuli (r. Magajna), umrl v Celju. Obiskoval je osnovno šolo v Pulju, kamor se je preselil njegov oče, v Sv. Križu in Trstu; tu potem 1901–4 realko (3 razr., 1 sem. 4. razr.), a zaradi bolezni izstopil. L. 1906–7 se je učil na tržaški obrtni šoli (dekorativno risanje), potem bil risar v litografiji. 

Miloš Kosec: Zaratustra dvakrat v Ljubljani

OUTSIDER, 13. september 2018 ― Prejšnji teden sta si v Ljubljani sledila dva vrhunska glasbena dogodka, ki ju je povezoval razvpiti, na prvi pogled pa tudi izpeti motiv Nietzschejevega Zaratustre. Kadar razmišljamo o glasbenih klišejih, je verjetno eden najbolj vztrajnih tisti iz začetka Kubrickove Odiseje 2001. Izza zemeljske oble se oddvoji žareča krogla sonca, trobila pa naglasijo uvodno fanfaro, ki…

13. septembra 1923 je v Pišecah umrl Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1923 je v Pišecah umrl Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec. Rodil se je 3. decembra 1840 v Pišecah.  Njegov oče Franc je bil učitelj na zasebni ljudski šoli barona Moscona na gradu Pišece. Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, prevdsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Maks je imel še brata Jožefa ter sestri Marijo in Antonijo. Gospa Polonija Preskar se Pleteršnikovih spominja takole: »Na domačiji so živeli vsi štirje otroci, le Maks je odšel v svet, a tudi on se je pozneje vrnil. Delo so imeli porazdeljeno in vsak je opravljal to izredno vestno. Bili so to za tiste čase zelo cenjeni ljudje. Tako je Mimi upravljala gospodinjstvo, kuhanje - prehrana je bila določena z jedilnikom za teden vnaprej. Tončka je skrbela za pospravljanje in čistočo doma. Pepi pa je vodil in nadziral delo v  vinogradih in na njivi v Dedinji vasi. Posebnost te družine je, da so vsi ostali samski in, kot pravijo, ni bilo nikoli slišati, da bi kateri izmed njih imel kje koga.«

13. septembra 1773 je umrl Anton Janša, slovenski slikar in čebelar

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1773 je na Dunaju umrl Anton Janša, slovenski slikar in čebelar. Rodil se je  20. maja 1734 v  Breznici na Gorenjskem.  O mladosti Antona Janše ne vemo veliko. Doma se je bavil s slikarstvom in čebelarstvom. Po njegovem pričevanju, naj bi doma imel 100 panjev.Leta 1752 je postal grajski vrtnar v Radovljici. Leta 1766 je odšel na Dunaj. Vpisal se je v bakrorezno-risarsko šolo. Preživljal se je s štipendijo in deloma tudi z risanjem. Leta 1769 se je prijavil na razpis Nižje avstrijske ekonomske družbe in dobil službo čebelarja. Najprej je delal v Meidlingu, potem se je preselil v Augarten.Leta 1770 je dobil naslov cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. Avgusta istega leta je dobil nalogo potovati po avstrijskih deželah in poučevati čebelarstvo. Čebelariti je začel s 16 panji. Že leta 1772 je imel čez 300 panjev. Od leta 1773 dalje so čebelarji v okolici Dunaja morali čebelariti po njegovem vzoru.

Lau(f) story

SiGledal Novice, 13. september 2018 ― Produkcija Anton Podbevšek Teater, koprodukcija Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Boštjan Videmšek EMIL ZATOPEK: LAU(F) STORY, režija Matjaž Pograjc, premiera 13. september 2018.
SEM sodeluje pri projektu o vzhodnoazijskih zbirkah v Sloveniji

SEM sodeluje pri projektu o vzhodnoazijskih zbirkah v Sloveniji

SEM, 13. september 2018 ― Slovenski etnografski muzej partnersko sodeluje pri projektu »VZHODNOAZIJSKE ZBIRKE V SLOVENIJI: Vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo« Oddelka za Azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani s pripravo razstave o t.i. Skuškovi zbirki kitajskih predmetov jeseni 2020. Vodja in koordinator projekta v SEM je mag. Ralf Čeplak Mencin, kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo.
Slovar

Slovar

KUD Logos, 13. september 2018 ― Ta slovar noče biti celovit in izčrpen prikaz Eckhartovega besednjaka, ampak prej izbor temeljnih besed, iz katerih raste njegova mistična spekulacija. Namen slovarja je predvsem, da bralca, ki je na sledi mistični odvrnitvi od sveta in vzponu k Bogu vse do Božanstva, pomaga usmerjati in da mu hkrati kaže jezikovno globino Eckhartove mistagogije. Ob temeljnem […]

1773 – Umre Anton Janša

Zgodovina na dlani, 13. september 2018 ― 13. septembra leta 1773 je na Dunaju umrl sloviti čebelar, zoolog, slikar in bakrorezec Anton Janša. Znan je kot začetnik modernega čebelarstva in izjemen poznavalcev čebel. Deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, v času ko je Habsburški monarhiji vladala Marija Terezija. Napisal je znamenito Razpravo o rojenju … Preberi The post 1773 – Umre Anton Janša appeared first on Zgodovina na dlani.
1934 Grahovo – V vasi

1934 Grahovo – V vasi

Stare slike (Cerknica), 13. september 2018 ― »Glej tam med drevjem hišo belo! Kraj nje tam vidiš li kapelo? Minulo let je trideset – in svojo vas zdaj vidim spet! Tu bili so me uplenili, za janičarja me vzgojili … In Ahmed paša gleda zdaj domačo vas, svoj rojstni kraj …« Odlomek iz pesmi Antona Aškerca: Janičar. Znam celo iz glave in […]

Beograjski Bitef se bo znova odzival na aktualna družbena vprašanja

Misli, 13. september 2018 ― Pod sloganom Svet brez ljudi se bo danes začel 52. festival Bitef, ki bo do 22. septembra ponudil deset gledaliških produkcij iz devetih držav. Odprla ga bo predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij v režiji Dragana Živadinova, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Centra urbane kulture Kino Šiška.
V Trbovljah začetek 10. festivala novomedijske kulture Speculum Artium

V Trbovljah začetek 10. festivala novomedijske kulture Speculum Artium

Misli, 13. september 2018 ― V Trbovljah se danes začenja 10. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium. Na njem bo predstavljenih okoli 20 umetniško-znanstvenih projektov, kar je največ doslej. Pospremila jih bodo predavanja in okrogla miza o umetnem življenju na začetku 21. stoletja. Festival bo ob 19. uri odprl performans The stroj v Delavskem domu Trbovlje.
še novic