Novice

2019-03-04

4. marca 1909 so celjski Sokoli v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma začeli s telovadbo

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1909 so celjski Sokoli v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma začeli s telovadbo. Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.   Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.  

4. marca 1909 so celjski Sokoli začeli s telovadbo v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1909 so celjski Sokoli začeli s telovadbo v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma. Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.   Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.  
Prostranstva improvizacije

Prostranstva improvizacije

Odzven, 4. marec 2019 ― Prvič pri nas je nastopilmladi francoski organist Baptiste-Florian Marle-Ouvrard. Za svoj prvi nastop v Sloveniji je pripravil spored, ki ga je zasnoval tako, da svojemu novemu občinstvu razkaže predvsem svojo izjemno tehnično spretnost in umetnost improvizacije, s katero je zaslovel.

Letni davčni obračun za samozaposlene

Asociacija, 4. marec 2019 ― Osebe samozaposlene v kulturi in kreativnih industrijah so, tako kot tudi vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vsako leto obvezane k oddaji letnega davčnega obračuna. To morajo (za preteklo leto) storiti najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leto. Letos torej samozaposleni oddajajo obračun za leto 2018, na podlagi katerega se jim bo odmerila akontacija … Preberi več o Letni davčni obračun za samozaposlene

Tone Škrjanec: Dihaj

Koridor, 4. marec 2019 ― Tone Škrjanec nadaljuje tam, kjer je končal; njegova nova pesniška zbirka z imenitnim naslovom Dihaj namreč ne prinaša nič posebej novega v avtorjev opus, kar pa ni nujno slabo, saj se Škrjančeva poezija iz zbirke v zbirko pretaka, vrtinči in prečiščuje.   Škrjanec se tako tudi v tej zbirki dosledno izogiba velikim začetnicam, pravi namreč: […] The post Tone Škrjanec: Dihaj appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Ena Gibanica, dve nagradi!

Kino Šiška, 4. marec 2019 ― Na nedavno zaključenem devetem bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica sta predstavi Chorus in Skupaj, nastali v (ko)produkciji Kina Šiška, prejeli nagradi za najboljši predstavi po izboru strokovne komisije (Skupaj) in občinstva (Chorus).

Arhein: Stanovanje Situla

OUTSIDER, 4. marec 2019 ― Stanovanje v Novem Mestu, ki se spogleduje s tradicijo, a to počne na neprisiljeno sodoben način, sta oblikovali Sanja Zvonkovič in Erika Šinkovec iz arhitekturne pisarne Arhein. Stanovanje je sicer namenjeno oddajanju, kar je do neke mere tudi zaznamovalo njegovo zasnovo. V osrčju Novega Mesta, v spomeniško zaščiteni stavbi, sta se tako avtorici notranje opreme…
Sociološka imaginacija za razumevanje sveta

Sociološka imaginacija za razumevanje sveta

Airbeletrina, 4. marec 2019 ― Petdeseta leta 20. stoletja, izgradnja sveta na ruševinah druge svetovne vojne. Premagani ideologiji fašizma in nacizma sta v siju razkritij grozodejstev njunih iztrebljevalnih politik odvrženi na smetišče zgodovine. Otoplitev, ki nastopi po Stalinovi smrti (1953), prinaša na vidno temačne konture stalinistične Sovjetske zveze. Tačas sta Orwell z Živalsko farmo (1945) in distopijo 1984 (1949) ter Hannah Arendt z Izvori totalitarizma (1951) v mentaliteto zahodnega bloka usidrala pojmovanje totalitarizma, težeče k izenačevanju komunizma in nacizma. Na Zahodu berejo popularno esejistično študijo The Captive Mind (1953), s katero je Czesław Miłosz razgalil mehanizme ideološke (samo)cenzure disidentskih intelektualcev v poljski satelitski državi, v angleškem jeziku pa izide analiza jugoslovanskega socializma Novi razred (1957) Milovana Đilasa, ki dokazuje, da je nastanek »absolutne vladavine novega razreda: komunistične oligarhije« neizbežna poteza vsakega enopartijskega socialističnega sistema. S zatrtjem madžarske revolucije leta 1956 prenovljena in destalinizirana Sovjetska zveza spet pokaže svoj stari pravi obraz. Zahodna hemisfera z Združenimi državami Amerike na čelu je prešla v »zlato dobo kapitalizma«; čas največjega povojnega gos

»Rastem s knjigo« 2018/19

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. marec 2019 ― V šolskem letu 2018/2019 poteka projekt »Rastem s knjigo« za sedmošolce že trinajstič. Namenjen je razvoju bralne kulture med mladimi in podpori slovenskim avtorjem s področja izvirnega  leposlovja, humanistike in poljudnoznanstvenih del za mladino. Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Avtobus ob treh, ki jo prejmejo ob zaključku ogleda knjižnice. Tokrat so nas obiskali sedmošolci II. osnovne šole Žalec. Pričakali smo jih s pravljico.
Clara Schumann /1/

Clara Schumann /1/

ARS Skladatelj tedna, 4. marec 2019 ― Osrednja skladateljska osebnost tega tedna bo Clara Schumann - letos namreč mineva 200 let od njenega rojstva Osrednja skladateljska osebnost tega tedna bo Clara Schumann – letos namreč mineva 200 let od njenega rojstva. S skladateljevanjem se je začela ukvarjati že zgodaj, že kot otrok pa je zaslovela tudi kot odlična koncertna pianistka.

Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja

Asociacija, 4. marec 2019 ― V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja. Ker … Preberi več o Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja
Občasne razstave: Ravensk pust na fotografijah Voranca Vogla

Občasne razstave: Ravensk pust na fotografijah Voranca Vogla

Tolminski muzej, 4. marec 2019 ― Fotografije, ki jih je Voranc Vogel tenkočutno posnel med "Ravenskimi pustovi", nas potegnejo v skrivnosten svet pustnega obredja v podkrnskih vaseh Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd. Avtor je s fotoaparatom spremljal pustno povorko, ki je na svoj letni obhod krenila že zjutraj zarana, v objektiv pa mojstrsko ujel nekatere posebne trenutke celodnevnega pustnega dogajanja. Na razstavi je poleg fotografij na ogled tudi nekaj značilnih kostumov Ravenskega pusta ter ...
Četrtek ob petih (predstava improvizacije)

Četrtek ob petih (predstava improvizacije)

Koridor, 4. marec 2019 ― Kot prva predstava glavnega programa Bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica se je v Španskih borcih odvila predstava improvizacije pod naslovom Četrtek ob petih. Plesalca Jurij Konjar in Andreja Podrzavnik vstopita v na novo zasnovan prostor, ki se razteza v že ustvarjenem odrskem prostoru in skozi katerega potekajo tri osi, konkretno prikazane z belimi trakovi […] The post Četrtek ob petih (predstava improvizacije) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
PIFcamp že petič v Soči!

PIFcamp že petič v Soči!

PIFcamp, 4. marec 2019 ― Znan je datum pete edicije hekerskega tabora PIFcamp, ki bo na tradicionalni lokaciji potekal med 4. in 10. avgustom 2019. Rezerviratje datum vaših sanjskih počitnic, poziv za udeležbo bo objavljen kmalu! PIFcamp je del projekta Feral Labs Network, ki je sofinanciran s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa. The post PIFcamp že petič v Soči! appeared first on PIFcamp.
Rojstvo zbirke znotraj gledališča

Rojstvo zbirke znotraj gledališča

ARS Ars humana, 4. marec 2019 ― 60 let. 171 naslovov. Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
Marij Čuk: Prah / Katarina Gomboc: Negotovosti navkljub

Marij Čuk: Prah / Katarina Gomboc: Negotovosti navkljub

ARS S knjižnega trga, 4. marec 2019 ― Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe 1 / Éric Vuillard: Dnevni red V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili romanu Marija Čuka Prah, pesniški zbirki Katarine Gomboc Negotovosti navkljub, prvi knjigi Zbranih zgodb Kurta Vonneguta in esejističnemu delu Erica Vuillarda Dnevni red. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Tonja Jelen, Mare Cestnik in Ana Geršak.
Orgelska glasba švicarskih skladateljev

Orgelska glasba švicarskih skladateljev

ARS Obiski kraljice, 4. marec 2019 ― Le redko slišimo glasbo skladateljev iz Švice, dežele z vrsto odličnih orgelskih inštrumentov in organistov. Le redko slišimo glasbo skladateljev iz Švice, dežele z vrsto odličnih orgelskih inštrumentov in organistov. Organist Hans-Jürgen Studer vam bo na samostanskih orglah v Engelbergu tokrat predstavil dela Johanna Gustava Eduarda Stehleja, Otta Barblana in Hansa Petra Grafa.
Sarival Sosič: Jaz sam

Sarival Sosič: Jaz sam

ARS Izšlo je, 4. marec 2019 ― Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama bo v oddaji spregovoril avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi.
Skupaj

Skupaj

ARS Oder, 4. marec 2019 ― Nagrada strokovne žirije na 9. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica V soboto se je sklenil 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado tričlanske mednarodne strokovne žirije je prejela predstava Skupaj Leje Jurišić, Marka Mandića, Semire Osmanagić in Bojana Jablanovca. Predstava, katere premiero smo si ogledali lani januarja in se o njej pred mikrofonom oddaje Oder pogovorili z ustvarjalcema Lejo Jurišić in Markom Mandićem ter gostujočim kritikom Nenadom Jelesijevićem, je prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in nagrado žirije za posebne dosežke na 53. Borštnikovem srečanju. Leja Jurišić je za predstavo Skupaj in sodelovanja v različnih projektih v zadnjih dveh letih prejela tudi Posebno nagrado komisije za nagrade Ksenije Hribar na letošnji Gibanici. Ob vsem povedanem se zdi upravičeno, da pogovor ponovimo in še enkrat premislimo o tem, kaj Skupaj prinaša na slovensko sodobnoplesno in gledališko sceno. Vabljeni k poslušanju!
Clara Schumann /5/

Clara Schumann /5/

ARS Skladatelj tedna, 4. marec 2019 ― V zadnji oddaji o Clari Wieck Schumann bomo osvetlili obdobje, ko se je ji je zaradi psihične bolezni njenega moža življenje povsem spremenilo V zadnji oddaji o Clari Wieck Schumann bomo osvetlili obdobje, ko se je ji je zaradi psihične bolezni njenega moža življenje povsem spremenilo. Clara je bila po smrti Roberta primorana sama vzdrževati otroke, zato je s koncertiranjem nadaljevala. In še zanimivost – leta 1853 je spoznala Johannesa Brahmsa, s katerim naj bi se zapletla v ljubezensko afero…
Clara Schumann /4/

Clara Schumann /4/

ARS Skladatelj tedna, 4. marec 2019 ― Po poroki leta 1840 sta zakonca živela najprej v Leipzigu, zaradi Robertove službe se je družina nato preselila v Dresden in zatem še v Düsseldorf Po poroki leta 1840 sta zakonca živela najprej v Leipzigu, zaradi Robertove službe se je družina nato preselila v Dresden in zatem še v Düsseldorf. Kljub rojevanju otrok in želji Roberta, da bi koncertiranje omejila ali opustila, je Clara nadaljevala s koncertno pianistično kariero. V letih po poroki pa je bila tudi najbolj ustvarjalna – takrat so nastale njene najboljše kompozicije.
Clara Schumann /3/

Clara Schumann /3/

ARS Skladatelj tedna, 4. marec 2019 ― Tokrat bomo osvetlili obdobje, ki je Claro verjetno najbolj zaznamovalo in ji spremenilo življenje. To je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom Tokrat bomo osvetlili obdobje, ki je Claro verjetno najbolj zaznamovalo in ji spremenilo življenje. To je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. In seveda nekaj burnih let pred tem. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta namreč kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Zakaj le? Ker bi Robert njegovi hčerki s skromno plačo umetnika komajda zagotovil preživetje? Ker si je želel Clarine kariere, kateri bi se kot poročena žena morda morala odreči?
Clara Schumann /2/

Clara Schumann /2/

ARS Skladatelj tedna, 4. marec 2019 ― Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let in je že javno nastopala v Leipzigu Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let in je že javno nastopala v Leipzigu. In čeprav je bil devet let in pol starejši od Clare, je bila v primerjavi z njim veliko spretnejša pianistka. Zaradi poškodbe prstov je Schumann moral namreč opustiti načrte, da bi svoja dela sam predstavljal javnosti in začel je postajati odvisen od nje –mlada Clara, ki je bila na poti, da postane svetovno znana pianistka, je postala izvajalka njegovih del, on pa se je raje posvetil komponiranju. Seveda pa sodelovanje med Claro Wieck in Robertom Schumannom ni bilo le glasbeno – vedno bolj sta bila povezana tudi kot prijatelja, človeka…

Rusko zamejstvo v slovenskih deželah

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na predavanje Radovana Pulka Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki bo v četrtek, 14. marca 2019, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Radovan Pulko, magister znanosti s področja zgodovine, je opravil pionirsko delo pri raziskovanju ruske emigracije v Sloveniji. Njegova knjiga Rusko zamejstvo v slovenskih deželah (2018), rezultat večletnega raziskovanja, obravnava ruske emigrante, ki so po oktobrski revoluciji in ruski državljanski vojni zapustili domovino in se naselili na slovenskem ozemlju. Številni med njimi so imeli pomemben vpliv na družbeni razvoj Slovencev in na razvoj slovenske znanosti in umetnosti.
Polunin in Paradoks – Sacré

Polunin in Paradoks – Sacré

ARS Svet kulture, 4. marec 2019 ― V ljubljanskem Cankarjevem domu gostuje eden najvidnejših plesalcev našega časa - Sergej Polunin Kontroverzni in hkrati karizmatični ukrajinski plesalec Sergej Polunin, ki javnost razburja s svojimi izjavami in tetovažami, je eden najslavnejših baletnikov svoje generacije. Na treh zaporednih, že razprodanih večerih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Polunin s soplesalcema izvaja plesni ritual Sacré na partituro Igorja Stravinskega; v koreografiji Paradoks pa interpretira dinamiko med Nižinskim in Djagilevom, vizionarskim impresarijem znamenitih Ruskih baletov. V ponedeljkovi oddaji bomo poročali tudi s Fabulinega dogodka s pisateljem Fistonom Mwanzo Mujilo in strnili poudarke novih knjižnih izdaj, ki so namenjene otrokom in mladostnikom.

Mednarodna delavnica za AV ustvarjalce

Društvo slovenskih režiserjev, 4. marec 2019 ― Danes se v hotelu Slon začenja že peta letna mednarodna delavnica avdiovizualnih ustvarjalcev v organizaciji Društva slovenskih režiserjev in AIPA k. o. ter v soorganizaciji z  Združenjem evropskih filmskih režiserjev (FERA), Združenjem evropskih scenaristov (FSE) in  mednarodnim Združenjem avdiovizualnih avtorjev (SAA). Naslov letošnje delavnice, ki se bo posvetila različnim vidikom sprejemanja Direktive o avtorskih pravicah, je Implementacija Direktive o […]
Kinodvor 10: mestni kinematograf – gradnik filmske kulture

Kinodvor 10: mestni kinematograf – gradnik filmske kulture

Kinodvor, 4. marec 2019 ― Po desetih letih uspešnega delovanja in z več kot milijon obiskovalci Kinodvor ostaja ključni dejavnik v razvoju slovenske filmske kulture. V letu 2018, ki ga je zaznamovala še posebej močna prisotnost slovenskega filma, je mestni kino obiskalo skoraj 120.000 gledalcev, ki so si na 2071 projekcijah ogledali več kot 345 filmskih programov.
Pred 140 leti se je rodil pesnik moderne Josip Murn Aleksandrov

Pred 140 leti se je rodil pesnik moderne Josip Murn Aleksandrov

Misli, 4. marec 2019 ― Mineva 140 let od rojstva pesnika Josipa Murna Aleksandrova. Njegova poezija ob ustvarjanju Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Otona Župančiča predstavlja enega od vrhov slovenske moderne. Zaznamuje jo izrazita liričnost, oblikovana v prostih kitičnih oblikah, z novo in impresionistično metaforiko ter motivi iz narave in kmečkega življenja.

4. marca 1884 se je v Slovenski Bistrici rodil Josip Sernec, slovenski filozof, politik in gospodarstvenik

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1884 se je  v Slovenski Bistrici rodil Josip Sernec, slovenski filozof, politik in gospodarstvenik. Umrl je 18. septembra 1925 v Ljubljani. Josip Sernec se je med drugim zaradi vpliva starejšega brata Janka Serneca zgodaj politično profiliral in postal ena vodilnih osebnosti političnega in gospodarskega življenja na Štajerskem v svojem času. Po zaključenem študiju prava na Dunaju v letu 1869 se je vrnil v Maribor, delal v pravni pisarni brata Janka kot koncipient, nato pa se preselil v Celje, odprl lastno odvetniško pisarno in si ustvaril družino.

4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

4. marca 1879 se je rodil Josip Murn (Aleksandrov), slovenski pesnik

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1879 se je v Ljubljani rodil Josip Murn (Aleksandrov), slovenski pesnik. Umrl je 18. junija 1901 v Ljubljani. Rodil se je kot nezakonski otrok Mariji Murn in Ignacu Cankarju. Mati je prišla z Gorenjske služit k družini Mayer v Ljubljano, kjer je bil njegov oče hlapec. Ta zanj ni skrbel, kmalu po njegovem rojstvu se je poročil z drugo, štiri leta kasneje pa umrl za tuberkolozo. Mati ga je v duševni stiski dala v rejo v Zadobrovo, sama pa je šla služit v Trst, od koder se ni vrnila. Bil je tudi v reji pri Sv. Krištofu, nazadnje pa pri materi Kalanovi na Poljanski cesti. Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni šolski zavod Marijanišče v Ljubljani. Od leta 1890 do 1895 je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem časopisu Dijaške vaje.
TEMSIG 2019

TEMSIG 2019

SIGIC - Novice, 4. marec 2019 ― Že 48. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije organizirata Komisija tekmovanja mladi slovenski glasbeniki in Zveza slovenskih glasbenih šol.
še novic