Franc Kralj z zgodbo o Frideriku in Veroniki

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 9. april 2019 ― V torek, 9. aprila 2019, je v Občinski knjižnici Prebold predaval Franc Kralj, predsednik Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Braslovče. V sliki in besedi je obiskovalce popeljal v čas pred okoli šeststo leti, ki je bil zaznamovan z neusahljivo ljubeznijo med grofom Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško. Zgodba o Frideriku in Veroniki je ostala živa vse do današnjih dni in je z vsakim novim knjižnim delom dobila nov zagon pri svojem ohranjanju. Knjigo o tej temi je napisal tudi Franc Kralj in se v njej trudil čim bolj objektivno prikazati ...

Umrl je gledališki kritik Lojze Smasek

SiGledal Novice, 9. april 2019 ― Umrl je gledališki kritik Lojze Smasek, ki je štiri desetletja soustvarjal kulturne strani časopisa Večera in refleksijo slovenskega gledališča, na svoji spletni strani poroča Večer. Novembra lani je dopolnil 90 let, v letu 2017 pa sta pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta izšli dve njegovi knjigi izbranih kritik z naslovom Post scriptum.
Miselni pobliski

Miselni pobliski

Odzven, 9. april 2019 ― Tokratno delo pesnice in prevajalke Kristine Kočan bo obarvano interdisciplinarno, saj bodo poezijo pospremile fotografije Maribora in zvočna knjiga.
Pesmi upora in podobe narave

Pesmi upora in podobe narave

ARS Svet kulture, 9. april 2019 ― Partizanski pevski zbor s koncertom ob 75-letnici delovanja ohranja spomin na težke čase Partizansko gibanje je umetnost dojemalo kot bistveni del odporniškega gibanja in družbene revolucije. Partizanske pesmi in pesmi upora so peli že v prvih partizanskih enotah, danes pa jih lahko razumemo kot opomin na težke čase. Invalidski pevski zbor, katerega neposredni naslednik je Partizanski pevski zbor, ta mesec praznuje tri četrt stoletja delovanja. Priložnost zaznamujemo s koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sporočiti želijo, da je izročilo pesmi upora, domoljubnih in partizanskih pesmi pomembno za vse generacije. Podobe iz narave in človekovega bivanja pa bodo do petka polnile Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljani, kjer se danes začenja že šestnajsti tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave. Na ogled bodo dela osemnajstih avtorjev, kot vsako leto gre za novejšo produkcijo. V oddaji pa se bomo ustavili tudi v Milanu, kjer se v okviru skupinske razstave Ventura Futures na tednu oblikovanja predstavlja tudi izbor novejše produkcije slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev pohištva.
Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha

Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha

SEM, 9. april 2019 ― Na pobudo Gornjesavskega muzeja Jesenice gostuje razstava Slovenskega etnografskega muzeja Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha med 16. aprilom in 30. junijem 2019 v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori. Razstava prikazuje slikovno in predmetno gradivo o tradiciji priprave in peke kruha na Slovenskem in je bila pripravljena leta 2018 v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V preteklem letu so bili razstavljeni predmeti iz zbirk SEM, letos pa bodo razstavo dopolnili izbrani predmeti iz muzejske zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice. Razstava je nadaljevanje dobrega sodelovanja z omenjenim muzejem, saj smo leta 2013 v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori že gostovali z razstavo Na obisku doma: O kranjskogorski dediščini v SEM. Ob odprtju razstave ob 17. uri bo potekala delavnica peke potice v krušni peči.
Pozor hud ples 3!

Pozor hud ples 3!

Zavod En-Knap, 9. april 2019 ― Iztok Kovač in Luke Thomas Dunne predstavljata produkcijo Zavoda EN-KNAP, »Pozor hud ples 3«, ki je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki jo EN-KNAP piše že vse od leta 2010, ko je nastala prva tovrstna didaktična predstava, s katero so mladostnike popeljali do vprašanj o identiteti gibalnega izraza, iskanju vzgibov za umetniško delo ter odkrivanju skrivnosti kompozicijskih struktur. Takrat je Mojca Kumerdej za Delo o predstavi, ki je dosegla skoraj 10.000 mladih, zapisala: »Pozor hud ples! tako...

Pozor hud ples 3!

Zavod En-Knap, 9. april 2019 ― Iztok Kovač in Luke Thomas Dunne predstavljata produkcijo Zavoda EN-KNAP, »Pozor hud ples 3«, ki je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki jo EN-KNAP piše že vse od leta 2010, ko je nastala prva tovrstna didaktična predstava, s katero so mladostnike popeljali do vprašanj o identiteti gibalnega izraza, iskanju vzgibov za umetniško delo ter odkrivanju skrivnosti kompozicijskih struktur. Takrat je Mojca Kumerdej za Delo o predstavi, ki je dosegla skoraj 10.000 mladih, zapisala: »Pozor hud ples! tako...

V koprskem gledališču triler o medsebojnih odnosih

SiGledal Novice, 9. april 2019 ― Zadnja premiera Gledališča Koper v tej sezoni bo delo katalonske avtorice Marte Buchaca Deklice ne bi smele igrati nogometa. Triler, kot je igro opredelila avtorica, po besedah dramaturginje Nine Šorak govori o medsebojnih odnosih in tem, kako dobro poznamo drug drugega. Režiral je Daniel Day Škufca, premiera bo v četrtek, 11. 4., in petek, 12. 4., v mali dvorani.
Konferenca kultnega filma 2019

Konferenca kultnega filma 2019

Kinodvor, 9. april 2019 ― Film se od nekdaj spogleduje z obstranci, s tistimi, ki odstopajo od norme. Letošnja predavanja bodo osvetlila zelo različne vidike te dinamike in se na tak ali drugačen način posvetila ideji outsiderjev in obrobnežev. Konferenca, ki nastaja v sodelovanju z Univerzo Northumbria, je namenjena vsem ljubiteljem filma, filmskim ustvarjalcem, kritikom in publicistom, študentom ter filmskemu gledalcu kot takemu. Danes od 14. ure dalje. Vstop prost!

Migracija idej

Razpotja, 9. april 2019 ― Aljoša Kravanja Od brexita in Trumpove zmage se je zgodilo kar nekaj sprememb glede tega, kako razmišljamo o povezavi med politiko in idejami. Znova se je pojavilo prepričanje, da imajo ideje v politiki eksplozivno moč. Običajno se tudi dodaja, da imajo še posebej eksplozivno moč laži – resnične informacije pa naj bi vodile v slogo. Uveljavila se je tudi zamisel, da obstajajo braniki resnice, njeni garanti, ti poroki pa naj bi bili uveljavljeni mediji, tradicionalne stranke in nosilci strokovne vednosti. Sile, ki so pripeljale do izvolitve Trumpa in odločitve za brexit, naj bi načenjale te institucije. Z eno besedo, povzročile naj bi erozijo zaupanja. Toda ta diskusija ima neko zanimivo zgodovinsko povezavo. The post Migracija idej appeared first on Razpotja.

Ankete vseh anket

Urbani (Jaša Lorenčič), 9. april 2019 ― Greš dol na ulico. Z vprašanjem. Ne kakršnim koli vprašanjem. A-a. Z vprašanjem, ki ne bi moralo biti ne bolj direktno niti manj ozko. To ni za hiperempatične, vljudne ali politično hiperkorektne. Vprašaš »naključne mimoidoče«, kaj menijo. O spa-jih za moške. Ja. Spa-ji za moške. Čisto resno. Pa naj bi bili Slovenci nekako pregovorno zadržani. […]

Literatura v mestu: avtobiografski roman: Bronja Žakelj in dr. Miran Hladnik

Kamra.si, 9. april 2019 ― Vse ljubitelje slovenske literature vabimo v torek, 9. 4. 2019, ob 19. uri, v Slovansko knjižnico na drugi literarni večer iz cikla Literatura v mestu. Dogodek se bo odvijal v kletni dvorani na Einspielerjevi 1 za Bežigradom.  Tokrat smo v goste povabili Bronjo Žakelj, avtorico literarne uspešnice Belo se pere na devetdeset, in dr. Mirana Hladnika, literarnega zgodovinarja, rednega profesorja na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med bralci doma in na tujem so tako biografski kot avtobiografski romani že dolgo časa zelo priljubljeni. Na literarnem večeru bomo spregovorili o avtobiografskem romanu Bronje Žakelj, ki je v letošnjem letu doživel že tretji ponatis. Med drugim bomo spoznavali podobo mesta Ljubljane v romanu ter raziskali povezavo in glavne značilnosti biografskega in avtobiografskega romana. Zanimali pa nas bodo tudi vzroki za njuno bralsko priljubljenost.
1936 Rakek – Terpin

1936 Rakek – Terpin

Stare slike (Cerknica), 9. april 2019 ― Slika je iz zapuščine Mirka Vidriha. Njegova hči ni vedela ne kje ne kdaj je bila posneta, ne za kakšen namen in tudi nikogar na sliki ni spoznala. Verjetno pa je, da je možak, označen s križcem, Mirko sam. Na sodu piše »Terpin Rakek«. Nobeden se ga ne spomni. Poznam ene Trpine iz Rovt pa […]

9. aprila 1803 je v kraju Šurd na Madžarskem umrl Mihael Bakoš, evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 9. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. aprila 1803 je v kraju Šurd na Madžarskem umrl Mihael Bakoš ali Miháo Bakoš (madž. Bakos Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec. Rodil se je  1742 v Šalovcih.  Najprej je obiskoval šolo v Domanjševcih, nakar je nanj v artikularnem kraju Nemescsó postal pozoren Štefan Küzmič, ki je v tistem času poučeval na tamkajšnji evangeličanski šoli. Pri njem je Bakoš končal t. i. latinsko šolo, nato pa odšel na evangeličanski licej v Šopron. Na znamenitem bratislavskem evangeličanskem liceju je uspešno končal študij v šolskem letu 1763/64, nakar je bil štiri leta vzgojitelj v Jeszenakovem licejskem internatu. Še pred letom 1771 naj bi se, najverjetneje kot učitelj, vrnil v artikularno mesto Nemescsó in tam ostal kot poznejši pastor vse do konca leta 1779. Zatem je v Šurdu postal Küzmičev naslednik kot tretji slovenski predikant, nato pa leta 1784 odšel v Križevce za pastorja, kjer je z veliko vnemo organiziral slovensko protestantsko bogoslužje. Med prekmurskimi Slovenci v Križevcih in okolici je služboval do sredine leta 1790, nato pa se je zaradi posebnih (neznanih) razlogov ponovno vrnil v Šurd. Tam je bil postavljen za sovodilnega člana slovenskih cerkva oz. za seniorja okoliških evangeliških pastorjev. Do smrti leta 1803 je po zgledu Štefana Kuzmiča deloval med usihajočim slovenskim življem in za slovenski živelj drugod. Med njegovimi deli izstopa zlasti pesmarica Nouvi Graduval (1789), ki je temeljni kamen Bakoševih prizadevanj, da bi se v prekmurskih evangeličanskih cerkvah utrdilo in izpopolnilo cerkveno petje, poleg tega je Bakoš s pesmarico ohranil pomemben del starega cerkvenopesemskega izročila. Omeniti pa velja tudi Bakoševa pisma prijatelju, svetovalcu in podporniku Mihaelu Institorisu Mošovskemu v letih 1771-1791, ki so dragocen vir za spoznavanje takratnih verskih, narodnostno-kulturnih in socialnih razmer v prekmurski evangeličanski skupnosti ter njene povezanosti s slovaškim
Na sedežu Unesca razstava Ženske in velika vojna

Na sedežu Unesca razstava Ženske in velika vojna

Misli, 9. april 2019 ― Na sedežu Unesca bodo danes ob 14. uri odprli razstavo Ženske in velika vojna. Postavitev prinaša vpogled v to, kako so se ženske med prvo svetovno vojno borile na več frontah - osebni, družinski, družbeni in emancipatorni. Razstava, ki jo je Forum slovanskih kultur pripravil v sodelovanju z osmimi partnerji, bo na ogled do 15. aprila.
Marko Marinčič – Quis ille (poročilo z dogodka)

Marko Marinčič – Quis ille (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 9. april 2019 ― V četrtek, 4. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo predavanje Marka Marinčiča, ki poučuje na Oddelku za Klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, dogodek pa je organiziralo Kulturno umetniško društvo KDO?. Predavanje se je ukvarjalo s subjektom in identiteto v rimski književnosti, in sicer je ponudilo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj ima oseba, ki v knjigi nastopa v podobi avtorja, z resničnim avtorjem.
France Stelè: Leonardo da Vinci: Zadnja večerja

France Stelè: Leonardo da Vinci: Zadnja večerja

ARS Esej na radiu, 9. april 2019 ― Umetnostni zgodovinar France Stelè je bil ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu eden najzaslužnejših raziskovalcev umetnosti v Sloveniji. Umetnostni zgodovinar France Stelè je bil ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu eden najzaslužnejših raziskovalcev umetnosti v Sloveniji. Ob velikonočnem ponedeljku boste slišali njegov leta 1921 napisani esej  Leonardo da Vinci: Zadnja večerja. Besedilo je bilo objavljeno v reviji Dom in svet leta 1922j, bereta ga napovedovalca Eva Longika Marušič in Aleksander Golja, glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Bergamasca Girolama Frescobaldija; oblikovalec zvoka je bil Marko Krebs, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic