Galerija Fotografija, 21. maj 2019 ― Kristina Eržen, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Lucija Rosc Življenja reči 5.06.2019 – 7.09.2019 20.00 Fotografija se je skozi zgodovino aktivno ukvarjala z vlogo predmeta kot samostojnega upodobljenca in v prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bila njegova avtonomnost vzpostavljena. Razstava skozi izbor štirih avtoric poskuša raziskati, kam lahko umestimo motiv fotografskega predmeta v današnjem času in prostoru. Mlade, neuveljavljene fotografinje danes raziskujejo predmet na samosvoje načine in ga reflektirajo na izrazito sodoben način. O razstavi O umetniku SPONZORJI Kristina Eržen, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Lucija Rosc Življenja reči ŽIVLJENJA REČI Fotografija se je skozi zgodovino aktivno ukvarjala z vlogo predmeta kot samostojnega upodobljenca in v prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bila njegova avtonomnost vzpostavljena. S trudom gibanja »nove stvarnosti«, ki je v 20. in 30. letih v različnih variacijah nastopala v okviru nemške, francoske in celo slovenske fotografske dejavnosti, je predmet zaživel v novih izrezih, nenavadnih kompozicijah in tehnološko iznajdljivih rešitvah. A če je predmet nekoč služil predvsem tehničnemu razvoju fotografskih študij in velikokrat predstavljal le podlago za študijo luči, postavitve in optičnih učinkov, danes v tem smislu opazujemo svojevrsten preobrat: predmet je zdaj dobesedni protagonist fotografije, z lastno zgodbo in življenjem, ki je skozi objektiv predstavljeno v različnih, kompleksnejših kontekstih. Predmet v smislu tihožitne kompozicije je skozi čas ostal prisoten v motiviki umetnikov in nastopa tudi v sodobni fotografiji. Fotografom nudi možnosti za razvoj tehnično dovršenih motivov v studiu, ki danes presegajo fotografsko podobo in jo združujejo s slikarstvom, kiparstvom, videom ali instalacijo.

ARS Esej na radiu, 21. maj 2019 ― Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. V delih Orodja družabnosti, Razšolanje družbe in Meje medicine kritizira odvisnost sodobnega človeka od znanj specializiranih institucij oziroma sodobnih tehnokratskih elit, ki imajo družbene monopole nad izobraževanjem, delovnim procesom, zdravstveno oskrbo, ravnanjem z okoljem in posameznika vnaprej spravijo v podrejen in odvisen položaj. V oddaji lahko poslušate sklepni esej iz knjige Razšolanje družbe iz leta 1978: Renesansa epimetejskega človeka. Prevedel ga je Andrej Rot, bral pa dramski igralec Blaž Šef. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz opusa Why patterns ameriškega skladatelja Mortona Feldmana. Oddajo je zvočno oblikoval Jon Čergan.