SiGledal Novice, 15. julij 2019 ― Dragi obiskovalci portala, to poletje se skupaj z vami potapljamo v globine SiGledalovega sklopa Repertoar, ki ga vsebinsko ureja Slovenski gledališki inštitut. Rdeča nit potapljanja so nagrajenci iztekajoče se sezone, današnji zaliv pa je igralka Nina Valič, prejemnica Severjeve nagrade za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih za vlogi Kadilke in Protikadilke v gledališkem koncertu Prekleti kadilci (SNG Drama Ljubljana) ter za vlogo Linde v predstavi Tatovi (SNG Drama Ljubljana). Pri brskanju po Repertoarju je lahko v pomoč iskalnik, ki omogoča tudi navzkrižne poizvedbe. Tako se pred nami razgrne kar nekaj zanimivosti o igralki Nini Valič.

SiGledal Novice, 15. julij 2019 ― Dragi obiskovalci portala, to poletje se skupaj z vami potapljamo po SiGledalovem sklopu Repertoar, ki ga vsebinsko ureja Slovenski gledališki inštitut. Rdeča nit potapljanja so nagrajenci iztekajoče se sezone, današnji zaliv pa je Branko Završan, ki je letos prejel igralsko nagrado Duša Počkaj za vlogo Andréja v uprizoritvi Oče Floriana Zellerja v režiji Jerneja Kobala. Za to isto vlogo je na 25. mednarodnem božičnem festivalu v Sankt Peterburgu prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo. Pri brskanju po Repertoarju je lahko v pomoč iskalnik, ki omogoča tudi navzkrižne poizvedbe. Tako se pred nami razgrne kar nekaj zanimivosti o tem velikem ustvarjalcu.

ARS Esej na radiu, 15. julij 2019 ― Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Kamra.si, 15. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil Ivan Zajec, slovenski kipar. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj