Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni. Dr. Bogomir Magajna je pisal in objavljal strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav got

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1802 se je v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat. Umrl je 11. decembra 1872 v Celju.  Teologijo je študiral v Celovcu in bil za duhovnika posvečen leta 1825. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah in na Ponikvi, kot upravitelj pa v Slovenskih Konjicah, Pišecah, na Sladki gori in v Špitaliču, kjer je v letih 1834-1838 opravljal tudi funkcijo župnika. Leta 1838 je postal ravnatelj Glavne šole v Celju in pridigar in ko je bil leta 1847 imenovan za opata, je poleg opravil, ki mu jih je nalagala nova funkcija, sodeloval s celjsko Narodno čitalnico, pisal pesmi in urejal Drobtinice. Slovensko narodnostno gibanje je imelo v njem močno oporo. Njegova delavnost je zaznamovala tudi obnovo in razvoj mesta, saj je med drugim sodeloval pri obnovi Glavne šole v Celju, na njegovo pobudo pa je bila v letih 1862-1865 preurejena in poslikana tudi cerkev sv. Maksimiljana. Užival je velik javni ugled in bil med verniki zelo priljubljen. Pri opisu slovesnosti ob obnovi cerkve na Vranskem leta 1846 je časopis Novice o njem zapisal: »Verh tega, de so zgovoren, razumen in pobožen govornik, so tudi iskren in izobražen Slovan.«   Vir: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek; Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, 2010.   Pripročamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802465/