Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. marec 2021 ― Ilirska Bistrica – Pavlovčeva galerija v Ilirski Bistrici je marca odprla vrata dvema avtorjema. Svoja umetniška dela sta 15. marca na ogled postavila oče Dušan Panič iz Kopra in hčerka Andreja Panič Omahna iz Lukovice. Razstavljata 26 del, od katerih jih je veliko nastalo prav v zadnjem času. Obiskovalci si jih lahko ogledajo do 8. aprila. Razstava, Dušan Panič in Andreja Panič Omahna, Pavlovčeva galerija, ilirska Bistrica, 15. marec–8. april 2021 Foto: Petar Nikolić Dušan Panič v likovnem svetu še ni razpoznaven, saj ima tokrat prvo samostojno razstavo, obseg njegovih del pa je še skromen. Slikarjev izziv so predvsem nežni prehodi senc med svetlobo in temo tako v barvni kot v monokromatski tehniki svinčnika in pastelnih barvic na barvne kartone. Slikar ne skuša le ustvariti realističnih senc in detajlov na papirju, kot jih vidimo, skuša nam prestaviti osebo na papirju, da jo začutimo, kot da stoji pred nami, da začutimo njeno energijo. Za ustvarjanje tega občutka se med ostrimi sencami poigrava s celo paleto nežnih, včasih komaj opaznih barvnih odtenkov, ki tvorijo obliko v celoto. Andreja Panič Omahna pa v ciklu Misteriozna preteklost uresničuje svojo idejo, da za poglavitno barvo izbere zemljo. Proces slikanja je začela s pridobivanjem pigmentov iz okolice. Na vseh slikah je primarna in prevladujoča zemlja ob njeni hiši. Z reliefom je želela slikam dodati še dodatno globino, koncept prostornosti in tudi na dotik občutek materije, z zemeljsko sepijo in vinjeto pa je svojim slikam dodala antični ton. Uprizorjeni kamniti elementi arhitekture spominjajo na srednji vek viteštva. Kamen je na njenih slikah ponavljajoči se element, hladen, brez duše (življenja), pa vendar poglavitni del narave. Narava na slikah ni le uprizorjena, temveč je njihov del. Andrejino delo temelji na treh glavnih elementih: prostoru, snovi oziroma materialu in svetlobnih efektih. Prostor je neskončen element, neomejen, pogosto nedoločen, a vendar mogoč. Naslanja se na nadreal

Kamra.si, 16. marec 2021 ― V četrtek, 18. marca 2021, ob 18. uri vabljeni k spremljanju spletne predstavitve pesniške zbirke Vite Žerjal-Pavlin Obrazi. V okviru svetovnega dneva poezije bomo v Goriški knjižnici prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke Obrazi pesnice Vite Žerjal-Pavlin. Z avtorico se bo o pesniški zbirki pogovarjala pesnica in pisateljica Vida Mokrin-Pauer. Pesniška zbirka je izšla v založbi KUD Apokalipsa v letu 2020. Povezava na Zoom (TUKAJ) bo aktivna v četrtek, 18. marca 2021, v času med 17.50 in 19.15, dogodek pa lahko spremljate tudi v živo na Facebook profilu Goriške knjižnice. Kasneje bo na ogled na YouTube kanalu Goriške knjižnice in na Facebook profilu knjižnice.  Dostopnost pesniške zbirke v knjižnicah lahko preverite tukaj. Prijazno vabljeni k ogledu.

Kamra.si, 16. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Rodil se je 7. oktobra 1868 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje