V Kopru premiera lutkovne priredbe Martina Krpana

SiGledal, 10. julij 2021 ― Na Prešernovem trgu v Kopru bo drevi premiera lutkovnega komediantskega kabareja Mesarica v režiji Matije Solceta. Gre za priredbo Levstikovega Martina Krpana, nastopajoči pa bodo kot oder uporabili kar stari gasilski avto, že dobro poznan s festivalov Plavajoči grad in letošnjega vseslovenskega potujočega Kavč festivala.

V Kopru premiera lutkovne priredbe Martina Krpana

Misli, 10. julij 2021 ― Na Prešernovem trgu v Kopru bo drevi premiera lutkovnega komediantskega kabareja Mesarica v režiji Matije Solceta. Gre za priredbo Levstikovega Martina Krpana, nastopajoči pa bodo kot oder uporabili kar stari gasilski avto, že dobro poznan s festivalov Plavajoči grad in letošnjega vseslovenskega potujočega Kavč festivala.
Delno prenovljeni grad Dvor odpira svoja vrata

Delno prenovljeni grad Dvor odpira svoja vrata

Misli, 10. julij 2021 ― Po delni prenovi danes po dolgem času v središču Preddvora vrata znova odpira grad Dvor. Grad, po katerem je preddvorska občina dobila svoje ime, je nekoč že služil turističnim namenom. Po natanko stotih letih pa se ob pomoči Zavoda Grof in Grofica ter Zavoda za turizem Preddvor ponovno vrača med zgodovinske in turistične znamenitosti.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 10. julij 2021 ― Pri založbi Kulturno-umetniškega društva (KUD) Police Dubove je izšel Islandski triptih Huberta Klimkoja-Dobrzanieckija, pri Mladinski knjigi mednarodna uspešnica oxfordskega epidemiologa Jeremyja Howicka Doktor ti, pri založbi Miš pa slikanica brez besed Črta Tine Volarič.

10. julija 1928 se je v Mariboru rodil Slavko Tihec, slovenski kipar

Kamra.si, 10. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. julija 1928 se je v Mariboru rodil Slavko Tihec, slovenski kipar. Umrl je 11. februarja 1993 v Ljubljani. Eden najpomembnejših slovenskih povojnih kiparjev se je s kiparstvom prvič srečal v mladinskem kiparskem krožku na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki ga je vodil mariborski kipar Gabrijel Kolbič. Po maturi leta 1948 in odsluženem vojaškem roku v šoli za rezervne oficirje v Kranju in Črnomlju se je leta 1950 vpisal na kiparski oddelek ljubljanske Akademije za likovno umetnost in pet let kasneje diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu. Leta 1958 se je odpravil v Pariz, kjer mu je štipendija sklada Moše Pijade omogočila večtedensko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja. Po študiju v prestolnici se je vrnil v Maribor, kjer je kot svobodni umetnik ustvarjal vse do leta 1969, ko je pričel s poučevanjem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Že na začetku svoje ustvarjalne poti se je odmaknil od takratne ustaljene podobe povojnega kiparstva. Med prvimi v slovenskem prostoru je opustil človeško figuro in se usmeril v abstrakcijo in modernizem. Njegov ustvarjalni proces je bil vseskozi prežet z inovativnim iskanjem novih oblik in materialov, v katerega je velikokrat vključil strokovno znanje s področja kemije ali fizike.V 60. letih so njegov opus najbolj zaznamovale skulpture semaforjev oziroma povezanih žarkastih celičnih jeder, izdelanih iz železa in betona. Tihčevi znameniti semaforji so svojo monumentalno realizacijo doživeli leta 1964 v okviru Forma vive v Ravnah na Koroškem. Konec 60. in v začetku 70. let se je Tihec posvetil gibljivi umetnosti in ustvaril akvamobile, objekte iz poliestra gibljive s pomočjo vodnega ali električnega toka. S temi inženirsko zahtevnimi primerki kinetičnega kiparstva je svet umetnosti povezal z znanostjo in tako ustvaril svojevrsten prispevek k slovenskemu kiparstvu. Sredi 70. let pa v Tihčevem kiparskem jeziku prevladujejo osnovne geometrijske oblike, med katerimi še

Pred 150 leti se je rodil francoski pisatelj Marcel Proust

Misli, 10. julij 2021 ― Pred 150 leti se je rodil francoski pisatelj, intelektualec, esejist in umetnostni kritik Marcel Proust, ki je s sedemdelnim ciklom Iskanje izgubljenega časa utemeljil modernistični roman. Romaneskni cikel je izhajal med letoma 1913 in 1927, Proust pa je pri njegovem pisanju obujal spomine na odraščanje in svet na prelomu stoletja.

V Portorožu 40. festival Melodije morja in sonca

Misli, 10. julij 2021 ― Portoroški Avditorij bo drevi gostil jubilejno, 40. izvedbo festivala Melodij morja in sonca (MMS). Za veliko nagrado MMS v vrednosti 3000 evrov se bo letos potegovalo 12 skladb. Prav tako bodo podelili nagrade za besedilo, glasbo in izvedbo ter nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega avtorja oziroma izvajalca.
še novic