182 DNI TINE PEGAN: O BIVANJU NA PSIHOTERAPEVTSKEM ODDELKU IN POMENIH NOROSTI

Revija Primus, 17. november 2021 ― Piše: dr. Boštjan Kravanja   (Avto)biografska pripoved Tine Pegan o izkušnji diagnosticirane duševne bolezni 182 dni: življenje na psihoterapevtskem oddelku (Založba Primus, 2021) je pronicljiv razmislek o stigmi, ki jo taka izkušnja prinaša v življenje posameznika. Avtorica je na temo (duševne) bolezni in zdravja že pred časom napisala odlično diplomsko nalogo na Oddelku za etnologijo ...

Dogodek

MMC Film, 17. november 2021 ― Francija, piše se leto 1963, 12 let, preden je bil splav v tej državi uzakonjen. Zdi se daleč, nadvse daleč tista doba – pa je res? Dogodek, zmagovalec filmskega festivala v Benetkah, je v luči aktualnih družbenih premikov še kako aktualen in relevanten.
Balinplac je odprt!

Balinplac je odprt!

prostorož, 17. november 2021 ― V parkcu so se pobudniki prenove Katja Martinčič, Jože Carli in Primož Pavšič poklonili zgodovini prostora: ohranili so tablo balin kluba Škafar in peščeno površino uredili na nekdanjem asfaltu. V času, ko je bilo balinišče zapuščeno, so se na lokaciji samoniklo zasadila drevesa, med njimi gabri in javorji, na robu parka pa rasteta tudi češnja in ringlo. Najlepša in najmočnejša drevesa so ob prenovi ohranili in zaščitili, s svojo poševno rastjo pa zdaj prostoru dajejo poseben značaj. Tlakovci, uporabljeni za robnike, so reciklirani z idrijskega Mestnega trga. V parku stojijo tri klopi, pri katerih je Jože namesto nog uporabil kar betonske cevi. Na neformalni otvoritvi prejšnjo sredo je bila najbolj priljubljena kratka klop z naslonom, tesno ji je sledila dolga klop brez naslona. Najpomembneje pa je, da je prostor zdaj prehoden in pregleden: odkar so odstranili visoko panelno ograjo, se park odpira proti Rožni ulici, hkrati pa se nov razgled odpre tudi proti potoku Nikova in Lapajnetovi ulici. Komaj čakamo pomlad, da park vidimo v zelenju!

PAKET DELAVNIC ZA SAMOZAPOSLENE V KULTURI Z BOŽIČNO-NOVOLETNIM POPUSTOM

KUD Trivia, 17. november 2021 ― Novičnik za samozaposlene v kulturi pripravlja v TOREK, 14. DECEMBRA 2021 paket dveh delavnic za samozaposlene ustvarjalce v kulturi. Delavnici bosta potekali v Kino Šiška. Prijave sprejemamo do 9. decembra. Plačilo je možno tudi z letošnjim bonom BON21. Vabljeni k prijavam! Paket dveh delavnic: 1. SAMOZAPOSLENI USTVARJALCI IN IZDAJANJE RAČUNOV: 14. 12. 2021 od 10.00 […]

Nesrečni fuk ali nori pornič

MMC Film, 17. november 2021 ― Radu Jude, eno od največjih imen romunskega "novega vala", namerno vpadljivi naslov svojega celovečerca - Nesrečni fuk ali nori pornič - upraviči z enako mero izzivalnosti v filmskem jeziku. Zanima ga veliko več kot samo javni linč uboge učiteljice.

V Španskih borcih predstava zavoda Muzeum Čas nežnosti

SiGledal, 17. november 2021 ― V moščanskem centru kulture Španski borci bo drevi prvič v živo izvedena predstava Čas nežnosti, katere zasnovo, režijo in vizualno podobo podpisuje Barbara Novakovič. Predstava, nastala ob lanskem 25. jubileju zavoda Muzeum, sestoji iz fragmentov in redefinicije projektov, ki jih je zavod uresničil od leta 1995 do leta 2019.

V Španskih borcih predstava zavoda Muzeum Čas nežnosti

Misli, 17. november 2021 ― V moščanskem centru kulture Španski borci bo drevi prvič v živo izvedena predstava Čas nežnosti, katere zasnovo, režijo in vizualno podobo podpisuje Barbara Novakovič. Predstava, nastala ob lanskem 25. jubileju zavoda Muzeum, sestoji iz fragmentov in redefinicije projektov, ki jih je zavod uresničil od leta 1995 do leta 2019.

Razstava Martine Marenčič Veliki O

Gorenjski muzej, 17. november 2021 ― Razstava Veliki O, avtorice Martine Marenčič bo na ogled v kleti Mestne hiše od četrtka, 18. novembra pa do konca februarja 2022.  Strokovni tekst kustosa razstave, ddr. Damirja Globočnika: Upodabljanje golih teles je eden najstarejših in najbolj razširjenih motivov v ... Read More

Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska?

MMC Knjige, 17. november 2021 ― Novinarka in publicistka Irena Štaudohar v knjigi Kaj hoče ženska? prek mnogoterih zgodb razmišlja o tem, kako je intimni svet žensk, ki so se zapisale v zgodovino kot umetnice, pisateljice, filozofinje, igralke in še kaj, prepleten z njihovim delom.

Filmarija #028: Slovenski novi val na LIFFEu

Društvo slovenskih režiserjev, 17. november 2021 ― Kritičarka Tina Poglajen je tokrat pozornost namenila slovenskim filmom, predvajanim na letošnjem LIFFEu. Njeni sogovorniki so Simon Popek, direktor in umetniški vodja festivala Liffe, Matevž Jerman, selektor kratkih filmov, Tijana Zinajić, režiserka filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, in Olmo Omerzu, režiser filma Atlas ptic. Epizodi lahko prisluhnete tukaj. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega […]

1950 Cerknica – Na srečanje

Stare slike (Cerknica), 17. november 2021 ― Starejši se spominjamo hruškovega drevoreda ob cesti na Dolenje Jezero. In prav na mestu, kjer stoji ta historična tabla, je cerkniški fotograf Jože Žnidaršič starejši fotografiral tovarišijo, ki gre na miting, kot so takrat imenovali srečanje. Nekateri udeleženci še nosijo pravo orožje, kar kaže, da je bilo to okoli leta 1950. Ob letošnji otvoritvi kolesarske […]

Kmalu na ogled Jacksonova dokumentarna serija o The Beatles

Misli, 17. november 2021 ― Režiser Peter Jackson je posnel dokumentarno serijo o legendarni britanski skupini The Beatles, ki bo preko kanala Disney+ na ogled od 25. novembra, je pisala italijanska tiskovna agencija Ansa. Jackson je dejal, da se je ob ustvarjanju filma "počutil kot muha na steni studia", po napovedi, pa naj bi bila zgodba o skupini podana "brez filtrov".

17. novembra 1867 se je v Gabrjah pri Moravčah rodil Davorin Rovšek, fotograf in podjetnik

Kamra.si, 17. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1867 se je v Gabrjah pri Moravčah rodil Davorin Rovšek, fotograf in podjetnik. Umrl je 29. januarja 1949 v Ljubljani.  Davorin Rovšek se je rodil 17. novembra 1867 v Gabrjah pri Moravčah. Na Dunaju se je šolal za fotografa na Učnem in raziskovalnem zavodu za fotografijo in opravljal prakso v ateljeju Pokorny. Po vrnitvi je imel 1894 prvo razstavo svojih fotografskih izdelkov na porcelanu in papirju, ter drugih slik v raznih barvah na pigmentu. Naprej je delal v Moravčah, od 1896 je imel atelje Ljubljani. Mnogo njegovih pokrajinskih fotografij je postalo motiv na prvih slovenskih razglednicah. Bil je tudi odličen portretist in fotografiral mnoge znane Slovence tistega časa (Jakob Missia, Anton Aškerc itd.). Razvoj fotografije in pojav kinematografije ob koncu 19. stoletja je spodbudil Rovšaka, da se je odpravil v Pariz, kjer proučil poslovanje prvih kinematografov in nato začel v Ljubljani 1906 ob 10-letnici kinematografije predvajati filme v Elektro-kinoskopu naprej v dvorani hotela Union, nato pa v hotelu Ilirija. Tako je postal prvi slovenski kinematografski podjetnik in začetnik stalnega kina na Slovenskem. Posel mu je po nekaj predstavah, zaradi zastarelih filmov in predragih vstopnic, propadel. Ponovno je predvajal filme 1907 s sodelovanjem francoskim podjetjem Pathé frères v Ljubljani na Turjaškem trgu v kinu Cinématographe-théâtre-français. Tudi tega je moral zapreti, tokrat zaradi konkurence, saj sta takrat v Ljubljani svoja vrata odprla dva nova stalna kinematografa. Leta 1908 je skupaj z bratom ustanovil prvi slovenski potovalni kinematograf in z njim obiskoval z njim mesta in trge na Kranjskem. Svoje prvotne zamisli, da bi tudi sam začel snemati filme, ni mogel nikoli uresničiti. Umrl je v Ljubljani 29. januarja 1949. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Davorin_Rov%C5%A1ek Priporočamo tudi: Davorin Rovšek (1867-1949) - ljubljanski fotograf        

17. novembra 1894 se je v Kicarju pri Ptuju rodil Jože Lacko, partizan in narodni heroj

Kamra.si, 17. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1894 se je v Kicarju pri Ptuju rodil Jože Lacko, partizan in narodni heroj. Umrl je 18. avgusta 1942 na Ptuju.  Jože Lacko se je rodil v siromašni družini v Kicarju in že zgodaj pomagal očetu in materi pri kmečkih opravilih. Leta 1901 je začel obiskovati osnovno šolo na Ptuju, kjer je usvojil obvezno učno snov, svoje znanje pa nato izpopolnjeval še z branjem knjig. Po osnovni šoli si je najprej služil kruh z delom pri večjih kmetih v okolici. Leta 1915 je moral k vojakom in v Avstriji je najprej služil vojaški rok, nato pa so ga pa naslednje leto poslali na italijansko bojišče, kjer je prišel v italijansko vojno ujetništvo. Domov se je vrnil leta 1921. Nekaj mesecev po vrnitvi se je poročil z Jožefo Kranjc in se naselil v Novi vasi pri Ptuju. Dejaven je bil v Društvu kmetskih fantov in deklet ter ljudskofrontnem gibanju. Leta 1932 je bil sprejet v komunistično stranko in od takrat je aktivno politično deloval v takratnem ptujskem okraju. Na njegovi domačiji je bila leta 1936 pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo in leta 1939 konferenca Komunistične partije Slovenije za del severovzhodne Slovenije. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju. Januarja 1941 so ga krajevne oblasti zaradi aktivne politične dejavnosti internirale v vojaško taborišče v Medžimurje, kjer je ostal do napada na Jugoslavijo. Že pred kapitulacijo starojugoslovanske vojske se je pridružil vojaškim prostovoljcem s Ptuja in okolice, ki so ga izbrali za svojega komandanta. S skupino prostovoljcev je krenil proti Novem mestu, kjer jih je dohitela informacija o kapitulaciji kraljeve vojske, zato se je skupina razšla. Aprila 1942 je bil soustanovitelj Slovenjegoriške čete, ki so jo poimenovali po njem, vendar so jo že naslednji dan Nemci obkolili v Mostju pri Ptuju in jo uničili. Iz obroča so se uspeli rešiti le trije borci, med njimi je bil tudi Jože Lacko, ki se je n
še novic