Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. december 2021 ― Hibridni naslov razstave Kdo se boji roza barve? z zametkom »provokata na potezi« napoveduje slikarski razmislek o položaju, v katerem se slikarstvo nahaja danes. Dejstvo je, da se je obstoj slikarstva, vključno z lastno negacijo, v preteklosti konstituiral v različnih pojavnih oblikah in da so danes, v postdigitalni in postinternetni situaciji, v slikarstvu na preizkušnji ne le njegova elastičnost, temveč predvsem mehanizmi in potenciali njegove absorbne transgresije. Retorika za slikarstvo specifičnih in integracija njemu nelastnih pojavnosti je v konstantni ekstenziji, zato razglašanje »konca slikarstva« ali »konca umetnosti« v preteklosti danes lahko razumemo zgolj z distanco, kot ugotavlja Isabelle Graw. Prav zato danes ne moremo več govoriti o povratku slikarstva (kot smo lahko v modernizmu ali postmodernizmu). Slikarstvo se ne vrača, ampak je ves čas tukaj. Zagotovo nismo več v situaciji, ko bi bilo slikarstvo prevladujoča ali vodilna disciplina v umetnosti. Hierarhije so se podrle. Meje slikarstva so postale premestljive. Slikarstvo v sedanjosti se poraja z infekcijo in se nahaja v hibridnih oblikah, torej tako v zanj značilnih kot neznačilnih formah. Forme se vzpostavljajo skozi zgodovino. Vendar je slikarstvo podvrženo konstantni ekstenziji, ki ni izključno zgodovinska, še manj linearna ali zvedena na formo, in zgosti pozornost v sliki, ne zgolj kot mediju. Vilém Flusser pravi, da moč evropske kulture temelji prav na nasprotju med podobo in jezikom. Posebaj danes, ko je množičnost/komunikativnost vizualnega podobotvorja do te mere dominantna, da presega jezik, je morda prav slikarstvo tisto, ki v odnosu do formata, skozi katerega komunicirajo podobe, poseduje relevanten glas. Adaptacijo slednjega apliciram na material in njegovo distribucijo. Slike na razstavi v tem oziru emancipirajo materialnost kajenja, silikonskih mas, PVC mrež, urina, odpadnih kopij, iridescentnih barv, mail arta, body arta ... Proteze/naslovi slik, kot so SLADOSTRASTJE − ČEŠNJEVA VOJ

SEM, 1. december 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 1. december 2021 Slovenski etnografski muzej bo v petek, 3. decembra 2021 na Ta veseli dan kulture imel praznični dan odprtih vrat s prostim vstopom med 10.00 in 18.00. V novo leto vstopa z darovi dediščine in sicer s prenovljenimi prostori za sprejem obiskovalcev, z utrinki iz zbirk SEM in razstavami. Novost, ki bo pričakala obiskovalce ob obisku SEM na praznik slovenske kulture, je muzejska avla v razstavni hiši, ki dobiva novo podobo in postaja prijaznejša za obiskovalce. Povezuje recepcijo z novo Trgovino SEM, kjer je na voljo bogat izbor rokodelskih in oblikovalskih izdelkov ter knjigarna, in z Ateljejem SEM kot udobnim večnamenskim prostorom z delavnicama Malega mojstra in tkalke. V avli so postavljene tudi tri priložnostne predstavitve predmetov iz zbirk SEM. Na ogled so Korenine SEM: Prvi etnografski predmeti v Kranjskem deželnem muzeju. Gre za predmete, ki jih je SEM pridobival od 30. let 19. stoletja naprej, kot so npr. model pluga, figurinice v nošah, model sitarskih statev, in predmeti iz nekaterih drugih kontinentov sveta, npr. obredna pipa miru iz Severne Amerike. Lect in mali kruhek je predstavitev sodobnih izdelkov, s katerimi je okrašeno letošnje muzejsko božično drevo, ob bok teh izdelkov pa so razstavljeni primeri lecta, malih kruhkov in modelov zanje, ki jih hrani SEM v svojih zbirkah. Pod naslovom Igrače med spominom in navdihom SEM predstavlja izbrane igrače iz novo urejene zbirke, med katerimi še posebej izstopajo miniaturne hišice za punčke z notranjo opremo iz obdobja od 50. do 70. let 20. stoletja. Gre za zbirko iz nekdanjega otroškega muzeja v Michelstadtu v Nemčiji, ki jo je muzeju leta 2000 doniral njegov takratni direktor profesor Helmut Anthes. Ob tem gre izpostaviti tudi vse druge razstave, ki so na ogled v SEM, med drugimi predvsem oktobra odprto osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupin