SEM, 28. februar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 24. februar 2022 Med 25. februarjem in 24. marcem 2022 je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled manjša osebna razstava Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa. Predstavlja raznovrstno zasebno zbirko igrač in hkrati razkriva svet zbirateljstva s pomenljivimi zgodbami in pomeni. Tatjana Bensa živi z možem Brunom in maltežanom Šanelom v starem mestnem jedru Ljubljane v hiši iz 15. stoletja. Z možem sta v 80. letih 20. stoletja veliko potovala po svetu, kar trikrat sta s transibirsko železnico prečkala Sibirijo, pot ju je vodila na Japonsko in Kitajsko. Preko Irana in Afganistana sta kot študenta leta 1976 obiskala Indijo, leto kasneje tudi Sudan in Etiopijo. S potovanj sta prinesla veliko predmetov, v vsakem so ujeti spomini na čas raziskovanj in spoznavanj. Zato so na razstavi s posebno pozornostjo razstavljene etno igrače, ki jih je zbirateljica prinesla v nahrbtniku domov. Igrače brez plastike in z veliko domišljije. Tatjana Bensa pravi, da je » …zbiranje punčk in starih igrač moj način nostalgije in povezave s preteklostjo. Ko si enkrat strasten zbiralec, te pritegnejo zanimivi predmeti, ki pripovedujejo zgodbe in prebudijo spomine. Pravzaprav ne vem, ali je bilo pomanjkanje igrač v otroštvu razlog za mojo strast. Spomnim se vsake igrače, gumijaste punčke Ljalice, ki jo že zdavnaj ni več, a sem spet podobno Ljalico našla na sejmu starin pol stoletja kasneje. Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki  pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje. Zase vem, da to drži. Ko dobim lep kos, z mojstrsko roko izdelan in rojen za mojo zbirko, sem cel teden dobre volje«. Tanja Roženbergar, ki je mentorirala razstavo, izpostavlja:  »Razstava o iskreni zbirateljski strasti in zbirki, ki prinaša dobro voljo, je droben izsek iz bogatih kolekcij, ki jih hrani zbirateljica, ljubiteljica umetnosti in popotnica Tatjana Bensa. Njen čarokrasni  svet predmetov je rezulta

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  

SEM, 28. februar 2022 ― Vabljeni na ogled razstave Liški pust v SEM. Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. Skupino ta lepih sestavljajo berač, ki pobira darove in prvi vstopi v hišo. Sledijo mu harmonikaš in nato dva para mladoporočencev, ki predstavljata ženina in nevesto. V hiši zaplešeta. Žandar (policist) ves čas skrbi za red, zdravnik pa za zdravje. Skupino ta grdih sestavljajo pustjé (oblečeni v kožuhe z rogovi in pisane obleke), ki s hrupom odganjajo zimo, skačejo, lovijo mladino in uganjajo norčije. Sledijo jim tri pustice ali stare ženice: ena pometa, druga v vrečo nabira orehe in tretja prosi mleka za dojenčka. Sem spadajo še rezijan, daj-dam, opica, hudič in žena, ki nosi moža v košu. Na razstavi predstavljamo tudi 4 obrazne aluminijaste maske iz 40. letih 20. stoletja: ta lep, ta lepa, pustica, žandar.