SLOGI, 15. september 2022 ― Radko Polič je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju scenskih umetnosti in režiser Sebastijan Horvat je ob tej priložnosti zapisal: »Ko nas igralci očarajo, prepričajo, zapeljejo in osvojijo, tako da smo popolnoma v njihovi oblasti – takrat govorimo, da so igralci kralji, kraljice, čarovniki, mitološka bitja, nadljudje ali celo bogovi. S svojo fizično navzočnostjo vzbujajo v nas čisto in kristalno jasno občutje, ki ima v tistem trenutku status dokaza, da absolutno obstaja, da metafizika je. Radko Polič Rac je brez dvoma igralec, ki posreduje to skrito znanje, čudežno nadarjenost in sposobnost kinestetičnega delovanja na daljavo, prek gledališke rampe in s filmskega platna, naravnost v naše srce in duha.« The post Radko Polič Rac (18. 8. 1942–15. 9. 2022) appeared first on SLOGI.

SEM, 15. september 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 13. september 2022 Slovenski etnografski muzej (SEM) po 13 letih zapira stalno razstavo Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ki je bila v stalnem programu SEM od leta 2009. Zadnji dan ogleda razstave bo v nedeljo, 2. oktobra 2022. Razstava je posvečena človeku in njegovemu umeščanju v svet; o osebni, skupni in univerzalni dediščini – kaj je, kako nastaja in kakšen pomen ima. Je prostor postanka za premislek o sebi in drugih ljudeh, o svetu in življenju, ki ga živimo. Je prostor spraševanja in iskanja lastnih odgovorov, prostor izmenjave mnenj in izkušenj. Je razstava, ki skozi sedem razstavnih poglavij skuša v posamezniku oživiti preprosto radost in čudenje nad živo pisanimi podobami mnogih svetov. Konceptualna ideja skupinske avtorske razstave je delo kustosinje, dr. Janje Žagar, kot soavtorji so s posameznimi poglavji sodelovali nekdanji in aktualni kustosi SEM: mag. Andrej Dular, dr. Marko Frelih, dr. Daša Koprivec, mag. Polona Sketelj, mag. Inja Smerdel, dr. Nena Židov, Nadja Valentinčič Furlan (avdiovizualne vsebine). Razstava je bila zasnovana inovativno in je vključevala tudi aktivno sodelovanje obiskovalcev ter njihovo sooblikovanje razstavnega programa. V vseh teh letih je tako pod mentorstvom kustosov SEM petdeset posameznikov in skupin z muzejsko govorico spregovorilo o sebi, svojem delu, izkušnjah, spoznanjih, spominih na osebnih razstavah obiskovalcev z naslovom  Moje življenje, moj svet ali Moja zbirka, več kot šestdeset obiskovalcev pa je svoja razmišljanja o sebi in svetu zaupalo v kamero za Galerijo pripovedovalcev. Razstava je zaznamovala več generacij, od udeležencev programa Druženje ob klepetu kot tudi skupin osnovno- in srednješolcev. Zaprtje razstave bo pospremil PROGRAM:   Četrtek, 29. september (18.00) Zadnje druženje na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta Na zadnjem spremljevalnem programu se bomo sprehodili skozi razstavo z a

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. september 2022 ― Razstava ob 75-letnici Notranjskega muzeja Featured Postojna – V Notranjskem muzeju Postojna bodo ob praznovanju 75-letnice muzeja danes ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Kako se je začelo? Podoba Postojnskega okraja ob ustanovitvi Notranjskega muzeja Postojna leta 1947. Razstava prinaša pregled aktivnosti na Postojnskem v letu 1947, ko je bilo območje v coni B Svobodnega tržaškega območja in je bilo poleg Notranjskega muzeja ustanovljenih še kup drugih institucij in organizacij, pojasnjuje kustos razstave Tine Kaluža. Razstava bo na ogled do decembra. Razstava ob 75-letnici Notranjskega muzeja, september 2022 Foto: Notranjski muzej Postojna Ko se je Leo Vilhar iz Velikega Otoka, slikar, srčen zbiratelj, domoljub, muzealec in svojevrsten polihistor, po dolgoletnih potovanjih po Afriki in Evropi leta 1947 vrnil domov, je začel na lastno pest zbirati predmete, povezane z narodnoosvobodilnim bojem in etnološko dediščino. »Z zbirateljstvom je začel sam, ne da bi ga financirale oblasti. Ustvarili je mrežo zaupnikov, dijakov in učencev, ki so predmete zbirali po vaseh na Postojnskem,« pravi Kaluža. Že konec leta je imel prvo razstavo, na kateri je na ogled postavil tudi svoja slikarska dela, drugo, na kateri je razstavil le zapuščino NOB-ja in partizanov, pa je imel že naslednje leto. »Takrat je imel zbranih že več kot 6.000 predmetov, oblasti pa so mu povrnile sredstva za zbirateljsko delo.« Predmete je hranil na različnih krajih, Notranjski muzej kot institucijo pa so nato ustanovili v začetku petdesetih let. Kot pravi Kaluža, seznamov prvih zbranih predmetov nimajo, le poznejše, ko jih je že vestno katalogiziral. »Ogromno predmetov hranimo v muzejskem depoju, kjer je tudi obsežna zbirka njegovih fotografija Postojne iz petdesetih in šestdesetih let, nekaj jih je videti tudi na razstavi. Razstava pa ne govori le o Notranjskem muzeju. Leto 1947 je namreč poznano kot čas velikih družbeno-političnih sprememb, ki jih je prinesel konec druge svetovne v

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. september 2022 ― Razstava ob 75-letnici Notranjskega muzeja Featured Postojna – V Notranjskem muzeju Postojna bodo ob praznovanju 75-letnice muzeja danes ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Kako se je začelo? Podoba Postojnskega okraja ob ustanovitvi Notranjskega muzeja Postojna leta 1947. Razstava prinaša pregled aktivnosti na Postojnskem v letu 1947, ko je bilo območje v coni B Svobodnega tržaškega območja in je bilo poleg Notranjskega muzeja ustanovljenih še kup drugih institucij in organizacij, pojasnjuje kustos razstave Tine Kaluža. Razstava bo na ogled do decembra. Razstava ob 75-letnici Notranjskega muzeja, september 2022 Foto: Notranjski muzej Postojna Ko se je Leo Vilhar iz Velikega Otoka, slikar, srčen zbiratelj, domoljub, muzealec in svojevrsten polihistor, po dolgoletnih potovanjih po Afriki in Evropi leta 1947 vrnil domov, je začel na lastno pest zbirati predmete, povezane z narodnoosvobodilnim bojem in etnološko dediščino. »Z zbirateljstvom je začel sam, ne da bi ga financirale oblasti. Ustvarili je mrežo zaupnikov, dijakov in učencev, ki so predmete zbirali po vaseh na Postojnskem,« pravi Kaluža. Že konec leta je imel prvo razstavo, na kateri je na ogled postavil tudi svoja slikarska dela, drugo, na kateri je razstavil le zapuščino NOB-ja in partizanov, pa je imel že naslednje leto. »Takrat je imel zbranih že več kot 6.000 predmetov, oblasti pa so mu povrnile sredstva za zbirateljsko delo.« Predmete je hranil na različnih krajih, Notranjski muzej kot institucijo pa so nato ustanovili v začetku petdesetih let. Kot pravi Kaluža, seznamov prvih zbranih predmetov nimajo, le poznejše, ko jih je že vestno katalogiziral. »Ogromno predmetov hranimo v muzejskem depoju, kjer je tudi obsežna zbirka njegovih fotografija Postojne iz petdesetih in šestdesetih let, nekaj jih je videti tudi na razstavi. Razstava pa ne govori le o Notranjskem muzeju. Leto 1947 je namreč poznano kot čas velikih družbeno-političnih sprememb, ki jih je prinesel konec druge svetovne v

SEM, 15. september 2022 ― Terra Sancta 1910 je dokumentarna fotografska razstava, o največjem romanju Slovencev v Sveto deželo, v mesti Jeruzalem in Betlehem. O njej je ohranjenih veliko zapisov, prek sto fotografij Petra Nagliča pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine. Veliko romanje v Sveto deželo se je pričelo v petek, 2. septembra 1910, ko je iz Trsta odplula ladja Tirol s 540 romarji. Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglic iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Vestno dokumentiral celotno pot po Sveti deželi, prve posnetke pa je naredil že v Trstu. Razstavo sta pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Slovenski etnografski muzej, njen avtor je dr. Marko Frelih, kustos SEM. Fotografska razstava je bila prvič na ogled leta 2013 v Stični, od takrat pa je že večkrat gostovala po Sloveniji. V Pomurskem muzeju Murska Sobota gostuje v sklopu Evropskih dnevov judovske kulture in bo na ogled do 7. novembra 2022. Odprtje je potekalo 13. septembra 2022, obiskovalce sta nagovorila mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem in dr. Marko Frelih, avtor razstave.