Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. november 2025 ― V torek, 4. novembra 2025, je v Občinski knjižnici Vransko v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko in pod sponzorstvom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije potekal prav poseben dogodek, ko smo gostili pevko, pravljičarko in varuhinjo ljudskega izročila Ljobo Jenče. V pogovoru z Valerijo Jerman je osvetlila pomen ljudskega izročila, predvsem ljudske pesmi, pravljic in njej zelo ljubih pripovednih pesmi, obarvanih s srednjeveško motiviko. Ljudska pesem, zapeta na način, kot se je prenašala iz roda v rod, je večdimenzionalna, drugače zapeta in občutena. Ljudske pesmi, ki se ...

SEM, 4. november 2025 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Avgust Bukovec: véliko ime slovenskega čebelarstva (Čebelarsko društvo, 2025) govori o posebnih zaslugah Avgusta Bukovca (1878-1965) pri napredku slovenskega čebelarstva. Bil je uveljavitelj naprednih čebelarskih praks (kontrola medu, obvladovanje čebeljih bolezni), zagovornik zakonske zaščite kranjske čebele, čebelarskega zakona, pobudnik izgradnje čebelarskega doma v Ljubljani itd. Bil je tudi dolgoletni urednik Slovenskega čebelarja (1925–1944). Za čebele, svojo največjo ljubezen, je na vrtu v Ljubljani postavil čebelnjak s 120 panji. S svojima prispevkoma sta pri zborniku sodelovali tudi kustosinji SEM, Bojana Rogelj Škafar (Avgust Bukovec in poslikane panjske končnice) in Barbara Sosič (Vrt s čebelnjakom kot način življenja).   Zbornik Reframing qualitative research ethics (Emerald, 2025) orisuje sodobne izzive v kvalitativni raziskovalni etiki. Knjiga se sprašuje o nekaterih etičnih pomislekih s katerimi se raziskovalci srečujejo med terenskim delom. Predstavljene so podrobne študije primerov s poudarkom na inovativnih metodologijah in razmislekih, ki presegajo običajna binarna nasprotovanja v raziskovalni etiki. Zbornik Intangible cultural heritage and new methodological frameworks : media, performance and the public space (Routledge, 2025) postavlja nesnovno kulturno dediščino v kontekst (novih) medijev, performansa in javnega prostora. Torej ne samo muzejev in spomenikov kot je običajno, ampak se osredotoča predvsem na film in medije, uprizoritvene umetnosti, ustna izročila, družbene prakse, obrede, artefakte in kulturne prostore. Knjiga s temi novimi poudarki raziskuje načine, kako se nesnovna kulturna dediščina oblikuje, predstavlja, prisvaja in spreminja.  Seznam novosti v Knjižnici SEM - oktober (pdf, 95 KB)

Airbeletrina, 4. november 2025 ― S Milanom Marićem (1990) sastajem se dan nakon što je u matičnom Jugoslovenskom dramskom pozorištu u Beogradu, u roku od dvadeset šest sati, odigrao tri izvođenja Sofoklovog Edipa u režiji Vita Taufera, gde u naslovnoj ulozi, sa izuzetnom, nezamislivo intenzivnom prisutnošću, u brutalno oštroj potrazi za istinom, ide do kraja i preko, kada, krvav među tebanskom – pozorišnom – publikom, poslednjim atomima snage izgovara ličnu presudu. Da bi sat i po kasnije ponovo igrao predstavu postavljenu u ambijent kafane, koja se, otkako su u Srbiji počeli studentski protesti, svaki put završava podignutim studentskim indeksima u znak podrške hrabrosti i istrajnosti mladih. Predstava, koja u uvek punoj sali Ljube Tadića izaziva duge, glasne ovacije i za koju postoje znatne liste čekanja za kupovinu ulaznica, donela mu je, osim glumačke interpretacije po sopstvenim rečima najkompleksnijeg i najuzbudljivijeg lika do sada, brojne nagrade: nagradu grada Beograda, godišnju nagradu JDP-a, nagradu Veljko Maričić, nagradu Ardalion i druge. U ambijent kafane postavljena Tauferova predstava Edipa se, otkako su u Srbiji počeli studentski protesti, svaki put završava podignutim studentskim indeksima u znak podrške hrabrosti i istrajnosti mladih. (Fotografija, izvor: Facebook profil Milana Marića) Šira regija je Milana Marića, trenutno najistaknutijeg i najuspešnijeg mladog srpskog glumca, upoznala kroz film i osmodelnu seriju Toma (rež. Dragan Bjelogrlić, 2021), u kojoj je oživeo život i delo, a pre svega dušu srpskog pevača, pesnika i kompozitora narodne muzike, boema i »poslednjeg kralja kafane« Tomislava Tome Zdravkovića (1938–1992). Film, koji je za dva meseca pogledalo više od milion ljudi u Srbiji, Bosni i Hrvatskoj, izazvao je intenzivne emotivne reakcije publike, kada su i filmski kritičari izlazili sa projekcija suznih očiju i u ocenama zanemarivali moguće scenarističke nedoslednosti, jer je filmska priča jednostavno previše snažna. Uz ogroman emotivni ulog, osi

Airbeletrina, 4. november 2025 ― Z Milanom Marićem (1990) se srečam dan potem, ko je v matičnem Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu v šestindvajsetih urah odigral tri uprizoritve Sofoklejevega Ojdipa v režiji Vita Tauferja. V naslovni vlogi se z izjemno, nepredstavljivo intenzivno prisotnostjo v brutalno ostrem iskanju resnice prižene do roba in čez, ko si, okrvavljen med tebanskim – gledališkim – občinstvom z zadnjimi atomi moči izreka sodbo. In čez uro in pol ponovno odigra v kavarno postavljeno uprizoritev, ki se, odkar so se v Srbiji začeli študentski protesti, vsakokrat zaključi z dvignjenimi študentskimi indeksi v znak podpore poguma in vztrajnosti mladih. Predstava, ki v nabito polni dvorani Ljube Tadića vselej izzove dolge, glasne ovacije in za katero so precejšnje čakalne dobe pri nakupu vstopnic, je igralcu poleg interpretacije po njegovih besedah najkompleksnejšega in najvznemirljivejšega lika doslej prinesla številne nagrade; nagrado mesta Beograd, letno nagrado JDP, nagrado Veljko Maričič, nagrado Ardalion in druge. V kavarno postavljena Tauferjeva uprizoritev Ojdipa se, odkar so se v Srbiji začeli študentski protesti, vsakokrat zaključi z dvignjenimi študentskimi indeksi v znak podpore poguma in vztrajnosti mladih. (Fotografija, vir: facebook profil Milana Marića) Širša regija je Milana Marića, ta čas najvidnejšega in najuspešnejšega mladega srbskega igralca, spoznala v filmu in osemdelni televizijski seriji Toma (režiral Dragan Bjelogrlić, 2021), kjer je oživil življenje in delo, predvsem pa dušo srbskega pevca, pesnika in skladatelja narodne glasbe, boema in »zadnjega kralja kavarne« Tomislava Tome Zdravkovića (1938– 1992). S filmom, ki si ga je v dveh mesecih ogledalo več kot milijon ljudi v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem, je izzval intenzivne čustvene reakcije gledalcev. Tudi filmski kritiki so odhajali s projekcij solznih oči in se v ocenah požvižgali na morebitne scenaristične nedoslednosti, saj je filmska zgodba enostavno premočna. Vlogo je upodo