Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Bajalka, 15. november 2025 ― Galerija Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana, 20. 11.–14. 12. 2025. Otvoritev bo 20. novembra, ob 18. uri.  »Dober dan, gospod želvak.« »Vam se zdim bolj želvak kot želva?« »Vseeno mi je. Zaradi mene ste lahko tudi gospa želva. Lahko ste hkrati želva in želvak.« Kratek dialog iz prve od šestih avtorskih slikanic Alenke Spacal Mavrična maškarada je neposredna vstopnica v svet podob, ki zadnjih petnajst let nastajajo pod mojstričinimi gibkimi prsti. Ti prsti so prevodniki avtoričinega bogatega poznavanja kompleksnih teorij družbenih ustrojev feminističnih in LGBTQ-vsebin v vizualnih umetnostih, s pomočjo katerega preseže stereotipe spolne binarnosti in se poigra z vlogami družbenega spola. Ozaveščena […] Stran Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije se je prvič pojavila na strani Bajalka.
OSKAR KANDARE: sys_6x3_CAT / LARA ŽAGAR: 46.3532182, 15.1231226 (izjava Ema Ograjenšek,...)

OSKAR KANDARE: sys_6x3_CAT / LARA ŽAGAR: 46.3532182, 15.1231226 (izjava Ema Ograjenšek,...)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 15. november 2025 ― Intermedijsko umetniško delo sys_6x3_CAT Oskarja Kandareta sestoji iz rudimentarnih senzorjev gibanja, mehaničnih komponent ter kabelske konfiguracije. Je avtonomni kinetični sistem, ki deluje kakor primitivno enocelično bitje v svoji najzgodnejši razvojni fazi. V pomanjkanju kompleksnih čutnih zaznav se odziva zgolj na svojo najbližjo okolico. Njegovo gibanje je negotovo, počasno in brez pravega namena – obstaja zgolj zato, da biva. sys_6x3_CAT se je priklopilo na električni sistem prostora, podrlo geometrično pravilne postavitve tamkajšnjih napajalnikov in prilagodilo vlogo motorjev. Sedaj s svojim gibanjem vse bolj vpliva na čutne značilnosti prostora, ga s svojo prisotnostjo spreminja in opazuje. Delo raziskuje mejo med živim in neživim, med evolucijo in stagnacijo, ter v sklopu duo razstave, v kateri umetniška projekta Oskarja Kandareta in Lare Žagar soustvarjata skupni prostor spekulativnega mišljenja, odpira vprašanja o pomenu golega, brezsmotrnega obstoja ter možnosti avtonomije tovrstnega bivanja. 46.3532182, 15.1231226 je fikcionaliziran raziskovalni projekt, čigar predmet je kopičenje vodnega kamna – spojine kalcita, magnezita in drugih mineralov. Instalacija sestoji iz dveh steklenih grelnikov ter posod, ki vanje vnašajo vodo in mineralno raztopino. Grelniki kot mesto nastanka te nedragocene “kamnine” so odprti človeškemu pogledu, z njim pa spekulativnemu vzgibu, ki v materialu išče izkupiček – bodisi kot maksimalizacijo vrednosti ali vsaj količine/velikosti. Navidezna znanstvenost instalacije je tako vnaprej načeta: kemični proces odpira ezoterični in mehanični kontaminaciji. Se “tujek” v sistem prikrade z razstapljanjem ogljikovega dioksida v vodi? Ali ko segrevanje privede do nastanka oborine? Je tujek že pogled sam? Ali je tujek namera, ki se vpisuje preko za znanstveno okolje neobičajnih mahagonijevih podstavkov in vanje vrezljanih motivov? 46.3532182, 15.1231226 se predstavlja kot znanilec kemične ezoterike, spekulativne discipline, ki skuša razkri
Na izkušnjah EPK do boljših časov

Na izkušnjah EPK do boljših časov

Misli, 15. november 2025 ― Projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica - Gorica se bliža koncu. Ob pogledu nazaj ga na novogoriški občini ocenjujejo kot zelo uspešnega, odprtje razstave v Epicu pa je po njihovih napovedih predvideno v drugi polovici novembra. Režiserka in scenaristka Anja Medved si želi nadaljevanja začrtanih dejavnosti.
Liffe: Rop umetnin kot rešitev neenakosti

Liffe: Rop umetnin kot rešitev neenakosti

Misli, 15. november 2025 ― V liffovski sekciji Perspektive je na ogled tudi romunsko-belgijsko-nizozemska koprodukcija Črna borza, ki z zgodbo o romunskih migrantih na Nizozemskem prikaže ekonomske razlike med vzhodno in zahodno Evropo. Režiserka Teodora Mihai in scenarist Cristian Mungiu sta se odločila za tragikomičen prikaz poskusa boljšega življenja - s krajo Picassa.
»Ali bi lahko koga ubili tudi v našem kraju?«

»Ali bi lahko koga ubili tudi v našem kraju?«

Airbeletrina, 15. november 2025 ― Slovenija je bogatejša za še en, prav poseben literarni festival – osredotočen na kriminalke. KrimiFest, »prostor, kjer se srečujejo pisatelji, strokovnjaki in bralci«, prevprašuje stereotip kriminalnega romana kot lahkotne literature, s pogovori, razpravami in predavanji pa skuša predvsem odpirati razprave o vlogi žanra in merilih v kontekstu širše literarne produkcije. Programska vodja Maja Jelušič je na Vodnikovi domačiji v Ljubljani povedala, da so o ustanovitvi festivala razmišljali že precej časa, vendar z željo, da se ta ne bi osredotočil zgolj na literarni vidik kriminalke, temveč bi jo osvetlil iz vseh kotov. »Ideja je bila, da bi z vključevanjem strokovnjakov razumevanje kriminalke kot žanra raziskali bolj v detajle. Kriminalni roman še zmeraj velja za trivialni žanr, zato smo želeli, da bi o njem govorili tudi ljudje, ki ga živijo, ki ga poznajo na druge načine, predvsem skozi svoje strokovno delo. Tega sem se domislila, ker menim, da nas, vse bralce in pisce kriminalk, zanima, zakaj ljudje delamo zločine, kakšna je psihologija v ozadju posameznih dogodkov … In kdo bi nam lahko to bolje povedal od profesionalcev? Ob tem pa smo dodali še nekaj zabavnih dogodkov, kot so kviz, knjigobežnica, podcast o.b.o.d …« Že prvi Krimifest je pritegnil veliko obiskovalcev. (Fotografija: Kaia Grobovšek) Odlične niso bile zgolj ideje, temveč več kot očitno tudi organizacija, saj so bile dvorane na vseh dogodkih polne. Neredko je bilo treba iskati dodatne stole, med pogovori z avtorji pa smo mnogi stali tudi ob stenah. Zamisel festivala pa niso zgolj dogodki in druženja, temveč tudi, da »ponovno premislimo o žanrski literaturi«. Dr. Andrej Blatnik iz programskega odbora festivala je to potrdil in dodal, da tukaj ne gre zgolj za povzdigovanje žanra kot takega, temveč za izbiro kakovostne literature: »Trdo sem prepričan, da se ravno s tem, ko delamo neko znotrajžanrsko selekcijo, vzpostavlja meja med boljšimi in povprečnimi knjigami. Paradoks bralnega p
Otoki

Otoki

MMC Gledamo, 15. november 2025 ― Jan-Ole Gerster je s pomočjo slovenskega soscenarista Blaža Kutina dekonstruiral film noir. Otoki ne poskušajo impresionirati s šokantnim razkritjem; resnica zgodbe na gledalca nalega počasi in tesnobno.

Edo Džafić: Igre brez meja

OUTSIDER, 15. november 2025 ― Znanost nikoli nima težav s premikanjem meja. To je vendar njeno osnovno vodilo. Iskati meje znanega. Vstopiti v neznano. Prva številka Outsiderja je izšla maja 2015, ko se je po bioloških laboratorijih pospešeno širila nova tehnika za zelo učinkovito spreminjanje genoma – popularno naslovljena kot »genske škarje« (gre za sistem, poimenovan Crispr/Cas9 – za njegovo […]
3BIRO: Preprostost bivanja

3BIRO: Preprostost bivanja

OUTSIDER, 15. november 2025 ― Včasih stvari stečejo presenetljivo gladko. Tako na kratko opiše potek gradnje lastnik te hiše. Začelo se je pravzaprav s konjem. Njegova soproga je v bližnjem hlevu imela kobilo po imenu Karma. Ko sta večkrat zahajala v te kraje, sta izvedela, da je naprodaj zazidljivo zemljišče. Ko sta ga kupila, sta takoj vedela, kaj želita: hišo […]
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 15. november 2025 ― Pri založbi Miš so na knjižne police dodali roman Vinka Möderndorferja Vanja: Kratek roman o predolgem življenju, Mestno gledališče ljubljansko je izdalo publikacijo o pogovorih o gledališki režiji Urjenja v nestrinjanju avtorjev Tery Žeželj in Jake Smerkolja Simonetija. Založba Sodobnost pa je izdala knjigo za otroke Rjovenje Daniele Carucci.
še novic