Pokač iz Tržca

Kamra.si, 5. februar ― Knjižnica Ivana Potrč Ptuj vabi na pogovorni večer in predstavitev knjige Pokač iz Tržca: mistični geografski lik. Z avtorjem mag. Ivanom Božičkom se bo pogovarjala Tatjana Mohorko. Srečali se bomo v četrtek, 12. februarja 2026, ob 17. uri v razstavišču knjižnice.
V ljubljanski Operi prvič Wagnerjeva Tristan in Izolda

V ljubljanski Operi prvič Wagnerjeva Tristan in Izolda

SiGledal, 5. februar ― V SNG Opera in balet Ljubljana bodo premierno uprizorili opero Tristan in Izolda Richarda Wagnerja kot eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in vrhuncev evropske umetnosti. Uprizoritev v treh dejanjih je zadnje delo režiserja Roberta Wilsona, po mnenju dramaturga Konrada Kuhna gre za spiritualno potovanje, izraženo v glasbi.
Peti marec po novem nacionalni dan branja

Peti marec po novem nacionalni dan branja

Misli, 5. februar ― Vlada je na današnji seji, ki jo je imela v okviru obiska Koroške regije, razglasila 5. marec za nacionalni dan branja, je na novinarski konferenci po seji vlade sporočil podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvič bomo nacionalni dan branja obeležili že letos.

Odprti poziv umetnicam in umetnikom za oddajo del – UMETNOST NA RAZGLEDNICI

Medobčinski muzej Kamnik, 5. februar ― V galeriji Pogled, razstavnemu prostoru, ki deluje v okviru galerije Miha Maleš v Kamniku že dobro desetletje, kustosinja galerije Saša Bučan s soavtorico, britansko umetnico Louise Winter, pripravljava razstavo Umetnost na razglednici. Zakaj razglednica? Kot nostalgičen spomin na čas, ko smo od vsepovsod in tudi za vsako priložnost, še vzeli v roke pisalo in zapisali […]

Peti marec po novem nacionalni dan branja

Misli, 5. februar ― Vlada je na današnji seji, ki jo je imela v okviru obiska Koroške regije, razglasila 5. marec za nacionalni dan branja, je na novinarski konferenci po seji vlade sporočil podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvič bomo nacionalni dan branja obeležili že letos.

V tekmi za nagrade Borštnikovega srečanja znova 12 uprizoritev

Misli, 5. februar ― Letošnji, 61. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 8. in 21. junijem. Tekmovalnih 12 predstav, ki jih je izbrala Kaja Novosel, družijo suverena avtorska drža, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti in zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnjostjo.
Produkcijska platforma BIO 29 – poziv za oblikovalce

Produkcijska platforma BIO 29 – poziv za oblikovalce

MAO, 5. februar ― Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) objavlja poziv za oblikovalce za sodelovanje v okviru Produkcijske platforme BIO 29. bienale oblikovanja (BIO 29) z naslovom Mehka polja, ki bo potekal med 19. novembrom 2026 in 4. aprilom 2027, proučuje, kako je mogoče znanje, vključeno v raziskovalna, industrijska in infrastrukturna […]

Maistrova časovna kapsula

Kamra.si, 5. februar ― V ponedeljek, 9. 2. 2026, vas ob 18.00 uri vabimo v Pokrajinski arhiv Maribor, razstavišče Archivum, na predstavitev 52. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora: Maistrova časovna kapsula. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne zgodovinske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo. Vljudno vabljeni!
Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

SEM, 5. februar ― SKUPNA IZJAVA SEM, NMS – Metelkova, +MSUM, Slovenska kinoteka Ljubljana, 5 . februar 2026 Pretekli teden je bilo področje Metelkove ulice z okolico razglašeno za varnostno tvegano območje. Javne ustanove na muzejski ploščadi Metelkova smo ob tem dejstvu enotne: kultura je tista, ki plemeniti javni prostor in mu daje vsebino. Kljub poostrenemu nadzoru v okolici naše poslanstvo ostaja nespremenjeno – ostajamo varen, odprt in navdihujoč prostor za vse ljubitelje kulture. Muzejska ploščad ni le prehodna točka, temveč eno ključnih ljubljanskih vozlišč kulture in turizma.    Podpiramo prizadevanja za red in mir v naši okolici, hkrati pa zagotavljamo, da ploščad ostaja dostopna. Varnost obiskovalcev in zaposlenih je naša prednostna naloga, zato so razstavni prostori varovani po vseh standardih. Pri nas se lahko obiskovalci brez skrbi posvetijo raziskovanju dediščine in umetnosti. Naj muzejska ploščad ostane prostor srečevanj, navdiha in povezovanja, ne pa prostor razdvajanj! Vabljeni, da nas obiščete in soustvarjate varen javni prostor.   Blaž Verbič, direktor SEM ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica NMS dr. Martina Vovk, direktorica MG+MSUM dr. Stojan Pelko, direktor Slovenske kinoteke

The Art of Fatherhood

Miha Mazzini, 5. februar ― Kako se je podoba idealnega očeta spreminjala skozi zgodovino? Kakšnega so si predstavljali, da bi moral biti? In kakšni so bili? Moči sta združila pisatelja Miha Mazzini in Noah Charney. Prvi se je lotil družbeno antropoloških okoliščin, drugi pa zgodovinsko umetniških. Knjiga je bila napisana v angleščini. S platnice Očetovstvo je temeljni vidik človeškega obstoja […]

Na prireditvi Deklica s piščalko bo podeljena 15. nagrada deklica s piščalko

TV Kočevje, 5. februar ― Občina Kočevje vabi na letošnjo tradicionalno slavnostno prireditev Deklica s piščalko ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Obiskovalce na slovesnosti v počastitev 177. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna znova čaka bogat in premišljeno izbran kulturni program z vsakoletnim vrhuncem večera, podelitvijo že 15. priznanja deklica s piščalko. Slovesnost bo potekala v petek, 6. […]
Razstava: Kinotrip 10

Razstava: Kinotrip 10

Kinodvor, 5. februar ― Na razstavi Kinotrip 10 so bili ujeti utrinki vseh desetih edicij festivala Kinotrip. Pri razstavi so sodelovali pretekli člani in članice Kinotripovih generacij. Razstava je bila vsebinsko povezana s Kinotripovim magazinom – fanzinom, v katerega so mladi vključili članke, ekskluzivna intervjuja, kviz o različnih filmskih tipih in kaj je Kinotripu zapisano v zvezdah.

Ustvarjalna Evropa MEDIA na Berlinalu 2026

CED, 5. februar ― Ustvarjalna Evropa MEDIA bo med 12. in 18. februarjem na Evropski filmski tržnici v okviru Berlinskega mednarodnega filmskega festivala znova ponudila vrsto brezplačnih dogodkov, namenjenih vpogledom v prihajajoče razpisne priložnosti, inovacije in uspešne projekte ter trajnostna orodja za AV sektor.

Prešernov dan 2026 v Kinodvoru

Kinodvor, 5. februar ― Na kulturni dan, v nedeljo, 8. februarja, se bomo v Kinodvoru pridružili številnim slovenskim kulturnim ustanovam, ki ponujajo brezplačen obisk posameznih dogodkov. Film slovenske režiserke Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo si bodo gledalke in gledalke lahko ogledali brezplačno, na sporedu pa bosta še slovenski koprodukciji Zgodbe iz čarobnega vrta in Fiume o morte!, ki je postal najbolj gledan film lanskega leta v Kinodvoru.
SKUPINSKA RAZSTAVA: MOSAIC MOMENTS OF TIME (izjava Arne Brejc)

SKUPINSKA RAZSTAVA: MOSAIC MOMENTS OF TIME (izjava Arne Brejc)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. februar ― Razstava Mosaic Moments of Time združuje devet slovenskih umetnikov in umetnic (Suzana Brborović, Gašper Capuder, Jon Derganc, Ana Janež, Lenart Miklaužič Kirbiš, Staš Kleindienst, Zmago Lenárdič, Anastazija Pirnat, Nataša Prosenc Stearns) s sodobnimi likovnimi deli, nastalimi v zadnjih letih. Razstava izhaja iz skupnega izhodišča – časa – vendar ga ne razume kot enotno, linearno kategorijo, temveč kot razpršen, večplasten in fragmentiran pojav, ki se razkriva skozi različne likovne pristope, poetike in vsebinske poudarke. Naslov razstave namiguje na mozaik kot strukturo, sestavljeno iz posameznih delcev, ki šele v celoti tvorijo pomen. Podobno tudi čas v razstavljenih delih ni enoznačen in površinski: pojavlja se kot trenutek, sled, spomin, ponavljanje ali prekinitev. Ta dela niso nastala z umetnikovim razmišljanjem o času, ampak je čas stranski produkt ujet v ta dela. Vsako delo predstavlja samostojen "trenutek časa", hkrati pa v dialogu z drugimi deli soustvarja širšo podobo sodobnega doživljanja časa. Nekatera dela se osredotočajo na čas znotraj slike – na likovni ritem, trajanje pogleda, plastenje in sledi ustvarjalnega procesa. V teh delih čas ni zgolj tema, temveč je vpisan v samo strukturo podobe: v ponavljanju, zgoščevanju, raztapljanju ali zamrznitvi forme. Slika postane prostor, kjer se čas nalaga, razkraja ali ustavlja. Druga dela (predvsem figuralna) odpirajo vprašanje sodobnega časa kot družbenega in okoljskega fenomena. Ukvarjajo se z občutkom pospešenosti, negotovosti in krhkosti, ki zaznamujejo naš vsakdan. Ekološka vprašanja, odnos do prostora, potrošnje in minljivosti naravnih virov se prepletajo z razmislekom o odgovornosti posameznika v času globalnih sprememb. Pomemben del razstave predstavljajo tudi intimnejši, osebni pogledi na čas – spomini, otroštvo, vsakdanji prizori, ki nosijo sled nostalgije, ironije ali tihega nemira. Ti motivi časa ne obravnavajo kot abstraktni pojem, temveč kot nekaj globoko izkustvenega, zaznamovanega s čustvi, teles
DS

DS

Airbeletrina, 5. februar ― Cesta je bila ravna, drugačna tudi ne bi mogla biti. Levo in desno so švigali orehi. Med vožnjo se je spomnila, da ji je Ondrej, doma iz z gričevjem obdanega manjšega mesta ob reki Váh, nekoč rekel, da mu je všeč ravnina, ker pred sabo nima nobene prepreke. Očitno mu je nova pokrajina prirasla k srcu. Medtem ko se je njen pogled izgubljal v neskončnost, je na pametni telefon prejela sporočilo. Gotovo je Árpád, je pomislila. Sin že dve leti ni živel doma. Čeprav ji je do mature predstavljal veliko pomoč pri oskrbi ostarelih staršev, je bila vseeno vesela, da je ubral svojo pot in odšel. Sredi ravnice bi si bolj malo pomagal. Nekaj časa je minilo, ko so se začela pred njo na obvoznici že slikati vzhodna predmestja, kjer so prevladovale ulice z imeni ruskih krajev. Pot ji je po magistralni cesti sicer vzela kake četrt ure več od tega, kar bi trajala po avtocesti. A za e-známko ni bilo denarja. Vozila je očetov avto, staro škodo s konca devetdesetih. Njena dacia je bila pri sinu v Budimpešti, ta je nanjo na zadnje steklo prilepil nalepko z zemljevidom ogrske krone ter se nekega dne nonšalantno pripeljal domov. Ko je to videl dedek, mu je zabrusil, naj jo pri priči odlepi, ker lastni materi ne bo povzročal težav s svojimi neumnostmi. Da nimajo denarja, da bi menjavali stekla ali celo kupili nov avto. »Minden drága – vissza Prága!« je besede pribil kot nekakšen žebelj v krsto vnukove objestnosti. Da je v Bratislavi za nevšečnosti dovolj že registrska tablica s črkama DS. Nekaj časa je minilo, ko so se začela pred njo na obvoznici že slikati vzhodna predmestja, kjer so prevladovale ulice z imeni ruskih krajev. Njena starša sta sicer dobro govorila slovaško, čeprav se je ponekod slišalo, da je njun materni jezik madžarski. Drugače bi v kraju, kjer človeka veliko prej ogovorijo tessék kakor prosím, tudi ne moglo biti. Mama je bila v eni od bolnišnic glavnega mesta. Tja so jo morali preseliti, ker v domačem kraju ni bilo specializiranega oddelka z
12. februar 2026 ob 18. uri: Oglje – črna moč fužin, odprtje muzejske etnološke razstave, Mestni muzej Kosova graščina

12. februar 2026 ob 18. uri: Oglje – črna moč fužin, odprtje muzejske etnološke razstave, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 5. februar ― »Salutem morituris! Tako bi smeli klicati danes temu nekdaj tako slovečemu obrtu. Ni ga skoraj pogorja na Kranjskem, kjer bi temnočrna prst ne pričala, da je tu nekdaj kraljeval oglar. Pravljice se ga spominjajo, v pesmih ga je opeval slovenski narod; a vse to – nekdaj; sedaj se ga spominjajo le še očanci, ki so [...]
1986 Rakek – Po nesreči v Černobilu

1986 Rakek – Po nesreči v Černobilu

Stare slike (Cerknica), 5. februar 26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je v jedrski elektrarni Černobil, Ukrajina, eksplodiral reaktor številka 4. Katastrofo so Združeni narodi poimenovali največja okoljska katastrofa v zgodovini človeštva. Na sliki je elektrarna v času gradnje. Uradno se je imenovala po Vladimirju Leninu. Elektrarno in »atomsko mesto« Pripjat so pričeli graditi leta 1970. Pripjat je bilo eno izmed […]

POSLANICA PREDSEDNIKA DSP OB DNEVU KULTURE

Društvo slovenskih pisateljev, 5. februar ― Ura sodnega dne se nevarno bliža polnoči. Znanstveniki v Chicagu so pred nekaj dnevi kazalce premaknili za štiri sekunde naprej, tako da naj bi nas do konca sveta ločilo le še 85 sekund. Vzroke gre iskati v vse večji nevarnosti jedrskega spopada, podnebnem ogrevanju in tehnološkem napredku, predvsem umetni inteligenci. Seznamu bi dodal še izgubo vrednot, solidarnosti, človečnosti, srčnosti, etike in estetike ter brisanje meje med realnim in virtualnim, med resnico in lažjo, globalno zmedo, kar se izraža v poniževanju kulture (umetnosti) in njene prvobitnosti, ki je oplemenjevala in kazala pot človeštvu skozi tisočletja, bila njegova vest in moralni opomin. Čas brez kulture je siromašen čas brez smisla, žara in perspektive. Je čas brez prihodnosti. Uro sodnega dne pomika naprej. Slovenci sodimo med srečne prebivalce tega planeta, ker imamo edini praznični Dan kulture, saj sta nas kultura in umetnost, v njiju beseda in materni jezik, utemeljila. Zakaj potem ravnamo s kulturo kot z nezaželjeno siromakinjo, ki nas nadleguje in bi jo najraje zaprli v temno celico, ključ pa vrgli v široko morje? Zakaj pomikamo kazalec omalovaževanja kulture in njenih oblikovalcev proti nevarnim breznom? Zakaj kultura trpi pomanjkanje? Odgovora za te grozljivke nimam. Mogoče le enega: ker je kultura nevarna tistim, ki so nevarni človeku. Ker je umetnost še edina, ki zna zastaviti glas, črko, barvo za pravico in resnico, za svobodo, zoper policijske pendreke, pregon revežev, onemogočanje drugače mislečih. Planet je izgubil uvid v pomen kulture. Umetnikom in umetnicam se v svetu prepovedujejo nastopi, cenzurirajo se knjige, sili se jih k molku, da ne bi izrekali resnice in obsojali preganjanja, bomb, trpljenja, nasilja, genocida, smrti. A umetnosti še nikomur ni uspelo ukleniti in utišati. Vedno se pobere, vstane, krikne, ker črpa iz sebe, iz neusahljivega vrelca humanizma. Kultura je z umetnostjo še edina, ki zna pokazati smer v tem svetu kaosa in razraščajoče se nestrpnosti. Edina, ki lahk
še novic