Biblio terminologija,
18. februar 2014
―
So že taki časi in trenutki, ko nas niti najbolj zagrizeni politiki ne morejo toliko spreti, da ne bi skupaj in v en glas navijali za svoje vseslovenske olimpijce in ne glede na politično, strankarsko ali kako drugo pripadnost in barvo združeno tulili ob njihovih neverjetnih uspehih. V teh nekaj olimpijskih dneh se je po svetu govorilo o Sloveniji in Slovencih več in bolje, kot prej nekaj let skupaj o gospodarstvenikih in politikih taiste neznatno majhne državice in naroda. Drobižka, ki se na Zimskih olimpijskih igrah v Sočiju z Norveško preriva za prvo mesto po seštevku priborjenih medalj glede na število prebivalstva oz. na absolutnem 14. mestu s 6 medaljami (vsaj ob pisanju prispevka je bilo še tako)! In pušča daleč za seboj velike, bogate, zmagovanja vajene . . .
Olimpijske igre izvirajo iz antike, nastale pa so kot mešanica prazničnih religioznih in športnih dejavnosti na slavnostih pred svetiščem Zevsa v mestu Olympia, kjer so se Grki iz množice takratnih mest srečevali vsaka štiri leta. Po napisu v tem mestu, ki navaja zmagovalce športnih tekmovanj, zgodovinarji sodijo, da so bile prve igre leta 776 pred našim štetjem, saj se s tem letom seznam začenja. Olimpijske igre, kot jih poznamo danes, so stare komaj dobrih sto let in jih je iz duha antike obudil francoski mislec in zgodovinar Pierre de Cubertin s prvimi Olimpijskimi igrami moderne dobe leta 1896 v Atenah. Sprva so bile to le poletne olimpijske igre, leta 1924 pa se je v Chamonixu začela tudi serija zimskih olimpijskih iger.
O olimpijskih igrah in športnikih se je pri nas že vedno dosti govorilo in pisalo, odkar pa naši junaki vse pogosteje zelo uspešno posegajo v sam vrh dogajanj (da ne rečem celo "pometejo" z mednarodno športno elito), je tega seveda še več. Te dni skoraj samo še to . . . Pri tem pa še vedno prihaja do napačne rabe nekaterih izrazov, zato nekaj besed o tem.
olimpijske igre
Nekaj tednov trajajoč pomemben mednarodni športni dogodek, ki se praviloma odvija vsaka štiri leta po