Radio Študent,
1. februar 2015
―
“The white man is very clever. He came quietly and peaceably with his religion. We were amused at his foolishness and allowed him to stay. Now he has won our brothers, and our clan can no longer act like one. He has put a knife on the things that held us together and we have fallen apart.” Chinua Achebe, Things Fall Apart
Pozdravljeni v prvem delu cikla sodobne nigerijske proze, ki jo začenjamo z odlomkom iz romana Man of the People Chinue Achebeja, očaka nigerijske literature. Achebe se je rodil kot Albert Chinualumogu Achebe leta 1930 v Ogidiju, vasi območja plemena Igbo blizu reke Niger, v južno-vzhodnem delu Nigerije.
Do izrazitega prehoda iz ustne tradicije pripovedovanja, v kateri so prednjačili epi, legende in druge oblike ustnih performansov, v pisano literaturo, začenši z romani, se je v Nigeriji začelo okoli leta 1930, v času angleškega kolonializma. Leta 1948 se je v duhu že pričakovane neodvisnosti odprla prva nigerijska univerza, Univerza Ibadan, ki jo je začel obiskovati tudi Chinua Achebe. Tam je ob branju zahodnih piscev naletel tudi na avtorje kolonialnih klasik kot sta Joseph Conrad z romanom Srce teme in Joyce Cary z romanom Mister Johnson, ki ga je revija Time v tistem času označila za najboljšo knjigo napisano o Afriki. Chinua se je za pisanje odločil, da bi reprezentacijo Afrike prevzel iz rok kolonialnega diskurza. Leta 1958 je tako izšlo njegovo najbolj znano delo, večkrat označeno za začetek nove nigerijske literature, Razpad (v izvirniku Things Fall Apart). Razpad je, navkljub začetnemu oklevanju londonskih založnikov, ki niso bili prepričani »če bi kdo želel brati afriški roman«, postal najbolj uspešen afriški roman sploh.
Razpad je danes kanonizirano postkolonialno delo, je prvi zapisan vpogled v nigerijsko kulturo, napisan izhajajoč iz nje. Preizprašuje kolonialno misel, da je bila Nigerija pred kolonizacijo divja in neorganizirana. Roman je v leto 1890 postavljen retrospektiven poskus pojasnjevanja razlogov za dezintegra
