Biblio terminologija, 27. julij 2016 ― © Pausa Caffè Zadnjič sem razpredal o knjižnicah, ki nam v poletnem času prijazno sledijo na ulico, avtobusno postajo, v naravo in celo na morje ali v gore (O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem), tokrat pa nekaj besed o zgodbah za na plažo. Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so si lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in celo po načinu uporabe ali namenu. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih malce drugačnih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica in razpiranka, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanko, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje oz. predstavlja knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Ena takih je prišla s počitnicami v začetku letošnjega poletja, to je plažnica. Plažnice sicer niso knjige, so kratke samostojno objavljene zgodbe izpod peresa slovenskih avtorjev, dosegljive na spletu, ki si jih lahko bralec v nekaj različnih datotečnih formatih brezplačno prenese na pametni telefon ali tablico, v Ljubljani jih lahko prebirate celo na obcestnih panojih. Nastajajo kot akcija Simobil.si v sodelovanju z avtorji in so namenjene vsem, ki si poletja in poležavanja na plaži ali v senci ne znajo predstavljati brez branja. Plažnice so praviloma zelo kratke zaključene zgodbe, predvidena dolžina branja je navedena v njenem opisu, doslej objavljene trajajo od ene do sedem minut, ena sama dosega bralni čas 13 minut. Nova plažnica izide vsak torek, četrtek in soboto, dosegljive pa so na naslovu http://plaznice.odljudi.si/ in se je na njih mogoče tudi naročiti. Do objave tega zapisa jih je izšel že dober ducat, za letošnje poletje pa jih obljubljajo 39, ". . . Poskrbeli bodo za vse vrste žanrov, tako da bo lahko vsakdo našel ne