Kriterij.si,
28. junij 2018
― Eksperiment skupnega
Habitat
Urednik Thu, 06/28/2018 - 18:12
Eksperiment skupnega
Habitat, ki ga je v Stari mestni elektrarni sredi junija zasnoval Jurij Konjar s svojimi sodelavkami in sodelavci, ki so vanj vstopali v času slabega tedna Habitatovega obstoja, je v svojem bistvu preprosta forma – coworking za sodobni ples, pri čemer je oblika prakse prosta in (vsaj načeloma) lahko vase vsrka tudi ostale produkcijske izraze. Habitat je izraz konkretnih potreb na polju sodobnega plesa. Je hkrati okvir, institucija, in orodje ustvarjalnega procesa. Je prostor v nenehnem nastajanju, prednastavljen, a hkrati vsakič znova vzpostavljen na drugačen način, vedno izhajajoč iz potreb skupnosti, ki ga oblikuje in uporablja. Habitat ima dimenzijo odprtosti in je v svoji začasnosti osredotočen na trajanje. Je eksperiment z oblikami soustvarjanja, ki vsakemu posamezniku in posameznici dovoljuje razvoj lastnega izraza, a hkrati spodbuja kreiranje vsakokratne skupnostne dinamike. In čeprav gre za že nekaj desetletij poznano obliko osredotočanja na ustvarjalni proces namesto na končno produkcijo, je Habitat nekaj, kar je sodobni ples pri nas že dolgo čakal.
Za vse tiste, ki smo vanj vstopili zgolj občasno, pa še to s praksami, ki med njegovimi ustvarjalci in ustvarjalkami niso bile prevladujoče, je Habitat odprl vrsto vprašanj. V prvi vrsti seveda, kako pisati o skupnostnem projektu, ki temelji na vključevanju, če vanj vstopaš zgolj občasno, Podobno, kot se znotraj akademskega polja vse več raziskovalk in raziskovalcev odloča za zavračanje objektivnega pogleda kot nečesa, kar je mogoče na realen teren usmerjati iz slonokoščenega stolpa, in se raje prepušča militantnemu raziskovanju, kjer je sovplivanje na potek dogodkov bistvenega pomena, se pri vsakem skupnostno naravnanem projektu seveda zastavlja vprašanje, kako ga obravnavati na način, da vanj ne projiciraš idej, ki jih v resnici nima, hkrati pa ti vseeno uspe zavzeti pozicijo, ki ti mogoča obravnavanje skupnostnega delo