Mlado gledališče: usposabljanje za učitelje in ustvarjalce

Borštnikovo srečanje, 11. julij 2018 ― Mlado gledališče: usposabljanje za učitelje in ustvarjalce Festival Borštnikovo srečanje, SNG Maribor, 15.─16. oktober 2018 Številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem ter s psihološkimi procesi, trdijo, da je gledališka izkušnja posebej pomembna za mlade gledalce. Gledališka umetnost je najbolj kompleksna med umetniškimi vrstami in uporablja bogat simbolni jezik, ki hkrati nagovarja gledalčeve spoznavne in čustvene procese. Gledališče edino omogoča živo, neposredno in neponovljivo umetniško izkustvo tukaj in zdaj. S svojo kompleksno komunikativnostjo terja zbran analitični pristop, vzpostavlja možnost istovetenja in posledično sočutje, hkrati pa uri čut za lepoto. Gledališka umetnost upoštevanja vrednega mesta v šolskih kurikulih nima. Razen z urami skopega izbirnega gledališkega kluba v zadnjem obdobju osnovne šole je teoretično (kot znanje o) razpršena po predmetnikih, predvsem materinščine, ki se je dotikajo bolj ali manj kot vizualizacije dramskih besedil. Obiskovanje predstav je še vedno najpogostejša oblika vključitve uprizoritvene umetnosti, s spretno strokovno izbiro pa se lahko učinek ogleda poveča, razširi in razplasti. Izbor kakovostne predstave za mlade je ključnega pomena. Tudi izbiranja (ustvarjalcem pa snovanja) predstav za mlade se je treba naučiti. Nekaj veščin razvija ta programski sklop: ogledu treh kakovostnih predstav za mlade sledi refleksija z vodeno analizo in skupinskim delom kot prikaz načina pozornega sprejemanja, premišljevanja in razumevanja gledaliških vsebin za mlade. Programski sklop Festivala Borštnikovo srečanje Mlado gledališče se izvaja v sodelovanju s projektoma kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor: gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov in Gleda(l)išče. Z delavnico se projektoma, ki ju podpirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, pridruži mednarodni projekt Young Theatre, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

Jajce

Vrabec Anarhist, 11. julij 2018 ― Kot v krču je opazoval natakarja, od vsega začetka vedoč, da bo nekaj šlo narobe. The post Jajce appeared first on Vrabec Anarhist.
Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran, ponov.

Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran, ponov.

ARS Čas, prostor in glasba, 11. julij 2018 ― Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? Ustvarjalci cikla oddaj »Čas, prostor in glasba« so se junija leta 2011 – pred sedmimi leti – dogovorili, da sestavijo malo drugačno oddajo. Z izbrano glasbo, s poezijo in z govorjeno besedo, ki naj bi vse nadgradila, z nekaterimi dokumentarnimi posnetki iz narave, so pomislili, da se razkošje zvoka rodi iz tišine, da pa (nemalokrat) prestopi v območje vsakdanjega hrupa. Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? Glasba se rodi iz tišine. In to je začetek, v katerem se sprosti zvok, se uredijo razmerja med ritmom in melodijo, med kontrapunktom in harmonijo, med spektralnim nanosom in dinamičnim kontrastom. Današnja ponovljena oddaja  –  avtor je prof. Pavel Mihelčič, bralca sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, oddajo je posnel Stane Košmerlj  –  je sad povezave z naravo in igro besed.
Premierno in od blizu

Premierno in od blizu

Radio Študent, 11. julij 2018 ― Festivali so zagonetna reč, pa ne le za organizatorje in pisce, ki na njih sodelujejo. Vse večji izziv so tudi za zainteresirano javnost, ki je v zadnjem času upravičeno naveličana in utrujena od teka z enega festivala na drugega.
Cankar v stripu v Pavlovi hiši

Cankar v stripu v Pavlovi hiši

Slovenci.si, 11. julij 2018 ― Ob obeležitvi 100. obletnice smrti Ivana Cankarja bo v Pavlovi hiši v Potrni pri Radgoni na ogled razstava stripovskih tabel Cankar v stripu. Zbirka »Cankar v stripu« vsebuje tri stripe vrhunskih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Tanja Komadina in Boštjan Gorenc Pižama: Moj lajf (po motivih povesti Moje življenje); Igor Šinkovec in Žiga X. Gombač: Hlapec Jernej […] The post Cankar v stripu v Pavlovi hiši appeared first on Slovenci.

Vas zanima kulturna scena v Severnem Porenju-Vestfaliji?

CED, 11. julij 2018 ― NRW KULTURsekretariat iz nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija vabi novinarje, kuratorje in profesionalce s področja fotografije, filma, videa, novih tehnologij, digitalne kulture, jazz in improvizirane glasbe, da se jeseni letos udeležijo mednarodnega programa »North Rhine-Westphalia (NRW) Kultur International Visitors Programme«.
Ivan Cankar – reformator slovenskega knjižnega jezika

Ivan Cankar – reformator slovenskega knjižnega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 11. julij 2018 ― Kako se Cankar izreka o jeziku? Kakšen je Cankarjev zavestni, načelni odnos do jezika? Kakšna je njegova etika in poetika umetniške besede? Ob Cankarjevem letu je oddelek za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Mariboru pripravil mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme. Njen namen je bil osvetliti pomen in vlogo življenja in dela Ivana Cankarja v slovenskem in medkulturnem prostoru. Z razpravami je sodelovalo 40 referentov, mednarodno priznani cankarologi iz Slovenije in tujine. Razpravljavci so Cankarjevo delo osvetljevali z literarno-zgodovinskega, jezikovnega in didaktičnega vidika.
Novo prebujanje fašizma?

Novo prebujanje fašizma?

ARS Arsov forum, 11. julij 2018 ― Zakaj radikalna nova desnica postaja vse vplivnejša v prostoru od San Francisca do Vladivostoka? Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Arsovem forumu. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak. (Ponovitev oddaje.)
Knjiga pred prelomnimi spremembami

Knjiga pred prelomnimi spremembami

ARS Arsov forum, 11. julij 2018 ― Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi način mišljenja. Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali se z neknjižnimi viri spreminja tudi znanje samo? Ali knjigo lahko izpodrinejo  elektronski mediji?

11. julija 1825 se je v Žalcu rodil Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar.

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1825 se je v Žalcu rodil Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar. Umrl je 14. aprila 1871 v Žalcu. Franc Žuža, sin posestnika in lastnika premogovnikov v Savinjski dolini, je leta 1842 v Žalcu ustanovil pivovarno, ki je 1874 prešla v last Simona Kukca. Pridobil si je več zemljišč v okolici Žalca in na njih 1854 zasadil prvi večji nasad hmelja v Savinjski dolini. Sadil je boljše sorte hmelja uvožene iz Češke (žateški hmelj), vendar je hmeljnik zaradi neprimernosti sorte propadel. Z veliko podjetnostjo si je pridobil tudi lastniške deleže v premogovniku Zabukovica. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_%C5%BDu%C5%BEa

Spremembe Ustvarjalne Evrope po 2020

Asociacija, 11. julij 2018 ― Evropska unija je v procesu oblikovanja nove večletne finančne perspektive, ki se bo pričela izvajali po letu 2020. V okviru tega so načrtovane tudi spremembe, ki zadevajo kulturo, kar pomeni predvsem spremembe za program Ustvarjalna Evropa. Društvo Asociacija se je skupaj s platformo Stronger Together odzvala na trenutni predlog programa, prav tako smo se nedavno … Preberi več o Spremembe Ustvarjalne Evrope po 2020
Združenje zgodovinskih mest za več pozornosti kulturni dediščini

Združenje zgodovinskih mest za več pozornosti kulturni dediščini

Misli, 11. julij 2018 ― Združenje zgodovinskih mest Slovenije je danes ob robu festivala Art Stays na Ptuju predstavila pobudo za ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine, ki jo nameravajo nasloviti na državo. Pobuda je sicer zelo spontano nastala že maja ob zaključku mednarodne konference o kulturni dediščini kot poslovni priložnosti v Ljubljani.
21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. julij 2018 ― Pivka – Letos se bo med 13. in 14. julijem na dobro znani lokaciji v borovem gozdičku nad vasjo Trnje pri Pivki že enaindvajsetič odvijal Festival drugačne glasbe Trnje Fest. Leta 1998 se je skupina mladih zanesenjakov odločila organizirati dvodnevni festival Trnje Fest in tako poživila poletni utrip pivške kotline. Zaradi skupine navdušencev, ki verjamejo vanj in ga srčno pripravljajo, pa bo letos doživel že svojo 21. ponovitev. Organizatorji tudi letos obljubljajo pestro glasbeno in drugo dogajanje na prihajajočem festivalu. Kot vsa leta bo na bližnjem travniku možno tudi kampirati.  Širom Trnje 2015 – Foto: Jana Gombač Letošnji festival organizirata Mladinski kulturno delovni center Postojna in Kulturno umetniško društvo Ana Pupedan. Staremu organizacijskemu jedru festivala, ki ga sestavljajo Iztok Djordjević, Samo Vesel in Marko Doles, so se pridružili mlajši navdušenci, ki s prostovoljnim delom solidarno gradijo podobo festivala. Omeniti velja, da je prireditev preživela, prav zaradi te skupine prostovoljcev, ki jim je skupno to da verjamejo v Trnje Fest, saj bi brez njihove požrtvovalnosti najbrž že zdavnaj ugasnil. Festival vseskozi ohranja svojo alternativno držo, tako po glasbi kot temu, da je vedno ponujal alternativo velikim festivalom na katerih je predvsem gneča in obiskovalec kljub obljubam po neokrnjeni naravi doživi predvsem gnečo. V dvajsetih edicijah se je v idilični vrtači na odru Trnje Festa zvrstilo okrog petsto izvajalcev različnih glasbenih zvrsti iz mnogih držav z vseh celin. Letos se na Trnju obeta bogata bera zasedb tako iz Slovenije kot iz tujine. V petek bodo na velikem odru nastopili Tools of the Trade iz Malezije, osemčlanska zasedba Nesesari Kakalulu iz Vrtojbe, ki goji dediščino Afro-beata, The Štrudls, skupina iz Čadrga, ki se je letos po dvajsetih letih ponovno zbrala in bo na Trnju izvedla ekskluzivni koncert in stoner rock zasedba Omega Sun, katere glasbeniki bodo zastopali barve slovenske obale. Na malem odru se

Študija o razvoju civilne družbe v EU

Asociacija, 11. julij 2018 ― Asociacija kot mreža nevladnih organizacij v kulturi spremlja tudi razvoj civilne družbe na sploh. Nedavno je bila objavljena raziskava The future evolution of civil society in the European Union by 2030, v kateri je zabeležen pregled stanja civilne družbe v EU, raziskava pa se osredotoča predvsem na možnosti in smeri razvoja nevladnega sektorja. Raziskavo sta … Preberi več o Študija o razvoju civilne družbe v EU

Potrebujemo župan(j)e, ki razumejo pomen kulture

Asociacija, 11. julij 2018 ― Asociacija je sredi junija izvedla posvet o prihajajočih lokalnih volitvah. Na posvetu smo se osredotočili na lokalne kulturne politike, hkrati pa je Asociacija predstavila tudi analizo stanja nevladne kulture na lokalnem nivoju. Kot je pokazala analiza, na področju lokalne kulturne politike obstajajo pozitivne prakse, a bi bilo potrebno vložiti več napora v to, da bi … Preberi več o Potrebujemo župan(j)e, ki razumejo pomen kulture
še novic