Novice

aktualno

Future Architecture: 4. poziv za ideje

CED, 22. november 2018 ― Umetniki in ustvarjalci s področja arhitekture vabljeni k predložitvi predlogov del, s katerimi se želite predstaviti v sklopu programa za evropsko arhitekturo 2019. Evropska platforma Future Architecture, ki jo koordinira Muzej za arhitekturo in oblikovanje s podporo Ustvarjalne Evrope, zbira ideje do 7. jan. 2019.

22. novembra 1925 se je v Murski Soboti rodil Miki Muster, slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 22. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. novembra 1925 se je v Murski Soboti rodil Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Umrl je 7. maja 2018 v Ljubljani.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 

22. novembra 1896 se je v Litiji rodil Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec

Kamra.si, 22. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. novembra 1896 se je v Litiji rodil Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec. Umrl je 23. decembra 1971 v Ljubljani. Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8. Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903 je tragično preminil v nesreči. Mati Marija se je s sinovi preselila v Ljubljano in postala likarica premožnim družinam. V času prve svetovne vojne ji je avstrijska vojska jemala sinove in jih pošiljala na fronto. Metod je v bil času 1. svetovne vojne v bojih na Tirolskem. Doživel je soško fronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhije ga srečamo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem. Po vojni se je odločil, da bo nadaljeval šolanje. Najprej je študiral na Dunaju, zatem pa še na Grafični akademiji v Leipzigu. Poslušal je predavanja fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V tem času je obiskal atelje UFA, kjer se je seznanil s snemanjem in tehnično obdelavo filmov in z umetniškim oblikovanjem zapisov na filmskem traku.
Vrnitev izgubljenega sina

Vrnitev izgubljenega sina

Literatura v živo, 22. november 2018 ― Sprva sem imel plan pisati vam tedensko, kot kak dopisnik iz daljne dežele, a sem že ob prvem poskusu spoznal, da vsak džob, opravljen za domovino, trga rahlo tančico sanj, v kateri bivamo odposlanci na poskusnem delu v tujini.

Praktična delavnica Izdelava domače kozmetike iz zelišč

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. november 2018 ― V četrtek, 22. novembra 2018, smo v Občinski knjižnici Braslovče v sklopu operacije Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije kot sodobno povezovalno središče Spodnje Savinjske doline na področju zelišč organizirali praktično delavnico Izdelava domače kozmetike iz zelišč. Delavnica je bila namenjena vsem, ki bi se radi seznanili z možnostjo uporabe zelišč v kozmetičnih izdelkih. Po uvodnih besedah mag. Nataše Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je tudi predstavila namen in potek operacije, smo skozi teoretičen del delavnice spoznali, katere kozmetične izdelke ...
Gatsby v novi preobleki

Gatsby v novi preobleki

LUD Literatura, 22. november 2018 ― Novela Mladi bogataš je v zbirki kratke proze izšla eno leto za romanom Veliki Gatsby, bralec pa bo verjetno opazil, da je zasnova prvega teksta sumljivo podobna drugi: gre za zgodbo o mladem zdolgočasenem bogatašu, ki se v času med svetovnima vojnama zapleta v številne ljubezenske dogodivščine.

PRISLUHNIMO PRAVLJICI

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. november 2018 ― Prihajajo božično-novoletni prazniki, še prej pa bo otroke obiskal sveti Miklavž, zato smo novembrsko pravljično druženje posvetili obdarovanju. Pogovarjali smo se, kaj pomeni biti radodaren, kako lepo je biti obdarovan, še lepše pa je nekoga obdariti. Ugotovili smo, da so najlepša darila tista, ki jih naredimo sami. Tudi Franček je rad podarjal darila in jih prejemal. A letos se ni mogel odločiti, katero svojo igračo naj prispeva za božično obdarovanje družin. Vse igrače so se mu zdele preveč dragocene, da bi jih podaril. Po premisleku se je vendarle odločil, da ...

BRALNO DRUŽENJE V DOMU UPOKOJENCEV FRANC SALOMON – ENOTA PREBOLD

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. november 2018 ― V četrtek, 22. novembra 2018, smo stanovalce Doma upokojencev Franc Salomon – enota Prebold,  v okviru bralnih druženj v goste povabili zeliščarico Faniko Burjan, ki je stanovalce navdušila s poznavanjem zelišč in njihove uporabe. Z njimi je delila tudi svoje prigode iz življenja, zato se je med gostjo in poslušalci takoj vzpostavila zaupna vez – poslušalci so Faniki zaupali svoje težave, gospa Fanika pa jim je z nasvetom skušala pomagati. Seveda tudi to srečanje, ki je potekalo v okviru projekta »Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS kot sodobno povezovalno ...

Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje

Kriterij.si, 22. november 2018 ― Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje Maja Delak: Samo za danes Urednik Thu, 11/22/2018 - 16:38 Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje Na premieri smo gledali predstavo, ki nima niti standardne premiere niti standardnih ponovitev, vseskozi smo namreč na njenih začetkih, le atmosfera in vsebinski poudarki se venomer vračajo. Predstava koreografinje Maje Delak s povednim naslovom Samo za danes namreč stopa na teritorij pogajanj in odločitev v realnem času predstave in se odpoveduje fiksnosti (ali) svojim reprezentacijam, spremenljivost pa vpisuje tudi skozi žreb prve podobe. Med občinstvom se je šušljalo, da smo bojda petkovi (premierni) in sobotni obiskovalci gledali dve povsem različni predstavi in zato je po svoje pisati skozi sito enega večera tvegano in nepravično. A za zdaj je to materialnost, skozi katero lahko mislimo naše srečanje. Pri tovrstnih zastavitvah bi bilo še najbolje, da bi se obiskovalci venomer vračali, preverjali razmerja med odrom in njimi ter pustili delovati različne materialnosti različnih noči in jih postavljati v razmerja. Teritorij neodvisnih nas v zadnjem času nagovarja zlasti skozi dve premisi. Najprej je to zahtevek po globoki zavezi gledalcev, da ustavimo svoje hipernačine gledanja in si ukrademo čas, s čimer se globlje zavežemo predstavi in njenim akterjem, pri tem pa se trajanje vpisuje kot kljubovanje načinom odjemanja vsebin in igranja življenja. Druga zaveza, ki s prvo ni nepovezana, je preizpraševanje soodvisnosti in odnosov, ki odpirajo vprašanje, kako, za vraga, biti skupaj. Pa najsi gre za intimna razmerja ali za semi-profesionalne odnose, ki spričo narave dela zapletejo vsakršen poskus jasnega razločevanja med delom in prostim časom, med sodelavci, prijatelji ter v mreži sodelovalno-prijateljskih razmerij preigravajo igro tovarištva in vrtičkarstva. Biti skupaj je zatorej intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje, ki je na terenu neodvisne sodobnoup

Sinestetični razlom skladnosti

Kriterij.si, 22. november 2018 ― Sinestetični razlom skladnosti Maja Delak: Samo za danes Urednik Thu, 11/22/2018 - 16:31 Sinestetični razlom skladnosti Samo za danes, plesna predstava, ki je utemeljena na improvizaciji, naključnem zaporedju vlog in razmerju med kolektivom ter posameznico, skozi gib in šum uprizarja meje kolektiva, telesa in zvoka. Pet plesalk, Anja Bornšek, Maja Delak, Snježana Premuš, Kristýna Šajtošová, Urška Vohar, je uprizoritev v soboto, 17. novembra 2018, začelo s poudarjeno kolektivno noto. Vendar kolektiv ni bil skup posameznic, temveč nedoločljivih, amorfnih, a še vedno nekako organskih predsubjektivitet, organizmov oz. spojin, ki jih predstavljajo telesa plesalk. Ta se dvignejo nad družbeno in individualno pojavnost telesa ter postanejo telo samo, onkraj ustaljenih dihotomij na telo-dušo, telo-osebnost, telo-funkcionalnost. Ob šumeči glasbeni podlagi Luke Prinčiča se spletajo in blago premikajo kot skupek bakterij ali molekul. Pri tem je posebej zanimiva vloga udov, ki ves čas štrlijo, a se vseeno zdijo povsem usklajeni s skupkom, ki se počasi, a neutrudno premika po odru. Udi posameznik plesalk, kot izrastki središča telesa, pri tem postajajo udi celotnega skupka, nekakšne migetalke ali tipalke. Ob Prinčičevi podlagi, v kateri se spletata organski in digitalni šum, se zdi, kot da bi bil prizor na odru prav lahko nekakšna antropomorfizirana podoba pod mikroskopom ali pa obratno, da so se ljudje spremenili v mikroskopska bitja oziroma druge mikroentitete. Ta formacija vztraja precej dolgo in gledalca vpelje v užitek opazovanja gomazenja, ga vpije in v prostoru vzpostavi meditativno vzdušje. Morda je to posledica pojava, ki ga je opazoval Freud, namreč gona smrti, ki ga zaznamuje želja po raztopitvi v anorgansko, koncepta, ki ga je Lacan pozneje obrnil v drugo smer. Ali pa deleuzijanskega nekega življenja, nekakšnega predsubjektivnega življenja Dickensonovega lika, ki se iz nezavesti zbudi sredi neznanih ljudi, ki mu želijo pomagati, ne da bi vedeli, kdo so. V tem de
34. Festival LGBT filma

34. Festival LGBT filma

Mestni kino Ptuj, 22. november 2018 ― Festival LGBT filma se bo tudi letos odvijal tudi v Mestnem kinu Ptuj. V sredo, 28. novembra, ob 15.00 bo na ogled kenijski kandidat za oskarja Rafiki. V četrtek, 29. novembra ob 15.00 pa slovenski film Darka Štanteta Posledice. Obe projekciji sta brez vstopnine. Vabljeni!
Kdo je tu marsovec?

Kdo je tu marsovec?

Odzven, 22. november 2018 ― Odpisani vračajo udarec. S province. Štiri leta po povratniškem Šah matu (2014) so izstrelili nov, četrti projektil in zabili žebljico na glavico. Zvesti sami sebi, ga žagajo, drvijo, kričijo in ostajajo neomajni, kot se za klene Prleke spodobi. V dvajsetih minutah nas zgazijo in obdelajo z vseh plati.
Cintare / »Se tičice lepo pojo«

Cintare / »Se tičice lepo pojo«

Celinkin-e-novice, 22. november 2018 ― Pevke Cintare letos praznujejo 15. obletnico delovanja, ki so jo, poleg jubilejnega koncerta »Se tičice lepo pojo….«, obeležile tudi z izdajo istoimenske zgoščenke, ki je v sodelovanju z Zavodom Godibodi izšla v Zbirki Sozvočja Slovenije. Naj na tem mestu citiramo … Continue reading →
še novic