Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. avgust 2019 ― Notranjski muzej Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna ter organizacijski odbor Čar lesa pripravljajo razstavo Čar lesa tudi v Postojni. Odprtje razstave bo v torek, 20.avgusta 2019 ob 18. uri  v Notranjskem muzeju Postojna. S prireditvami Čar lesa organizatorji že več kot 10 let promovirajo in vzpodbujajo rabo lesa. Namen prireditev Čar lesa je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku rabe lesa ter promocija predelave in rabe lesnih izdelkov. Čar lesa, Krpanov dom Pivka, maj 2019, foto Jelka Lekše Da bi te cilje dosegli, bi morali našo industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Vendar predelava lesa brez potrošnje ne bo zaživela. Zato moramo čim bolj osveščati potrošnike, da se bodo zavestno odločali za izdelke ter objekte iz lesa, s čimer promoviramo njegovo rabo. Povpraševanje po lesnih izdelkih bo pospešilo tudi proizvodnjo, ki bo slonela na naši edini razpoložljivi surovini – lesu. Za zdravje in počutje je najboljše bivalno okolje iz lesa. V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen. Glavni namen prireditve Čar lesa je, da ljudje ponovno spoznajo vse prednosti rabe lesa. S prireditvami Čar lesa želijo organizatorji  predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine, poudarjajo pa tudi, da leseni izdelki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb. Letos je v Cankarjevem domu potekala že enajsta razstava Čar lesa 2019, v drugi polovici maja pa je bila razstava tudi že na ogled v Krpanovem domu v Pivki. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. avgust 2019 ― Kristina Eržen, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Lucija Rosc: ŽIVLJENJA REČI Fotografija se je skozi zgodovino aktivno ukvarjala z vlogo predmeta kot samostojnega upodobljenca in v prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bila njegova avtonomnost vzpostavljena. S trudom gibanja »nove stvarnosti«, ki je v 20. in 30. letih v različnih variacijah nastopala v okviru nemške, francoske in celo slovenske fotografske dejavnosti, je predmet zaživel v novih izrezih, nenavadnih kompozicijah in tehnološko iznajdljivih rešitvah. A če je predmet nekoč služil predvsem tehničnemu razvoju fotografskih študij in velikokrat predstavljal le podlago za študijo luči, postavitve in optičnih učinkov, danes v tem smislu opazujemo svojevrsten preobrat: predmet je zdaj dobesedni protagonist fotografije, z lastno zgodbo in življenjem, ki je skozi objektiv predstavljeno v različnih, kompleksnejših kontekstih. Predmet v smislu tihožitne kompozicije je skozi čas ostal prisoten v motiviki umetnikov in nastopa tudi v sodobni fotografiji. Fotografom nudi možnosti za razvoj tehnično dovršenih motivov v studiu, ki danes presegajo fotografsko podobo in jo združujejo s slikarstvom, kiparstvom, videom ali instalacijo. Predmet kot subjekt fotografije v sodobnosti ne funkcionira več kot zgolj označevalec realnega ali nadrealnega, pač pa obrne svoj fokus na potenciale upodobitve, njihove izmenljivosti in reinterpretacijo realnosti z vidika kritične misli. Medij fotografije je začel v 20. stoletju radikalno preizpraševati samega sebe. Trivialnost in minljivost stvari v potrošniškem svetu sta v fotografiji lahko potencirani skozi uporabo številnih medijev v enem delu ali pa se odraža v vrnitvi barve, izboru »nefotogeničnih« in neklasičnih predmetov ter zasičenosti fotografske podobe.[1] Razstava skozi izbor štirih avtoric poskuša raziskati, kam lahko umestimo motiv fotografskega predmeta v današnjem času in prostoru. Mlade, neuveljavljene fotografinje danes raziskujejo predmet na samosvoje načine in ga reflektiraj