Airbeletrina,
24. avgust 2019
― Potujemo kot vsi ljudje, a se ne vrnemo nikamor … Kot bi bilo potovanje le pot oblakov. Svoje ljubljene smo pokopali v sence oblakov in med trupe dreves. Svojim ženam smo rekli: stoletja nam rojevajte potomce, da končamo svojo pot v eno uro dežele, v en meter nemogočega. Potujemo v vozovih psalmov, počivamo v šotorih prerokov in se prerodimo v ciganski govorici. Prostor merimo z lastovičjim kljunom ali prepevamo, da odmislimo daljavo, in izpiramo mesečino. Dolga je tvoja pot, zato sanjaj o sedmih ženskah, da preneseš to naporno potovanje na svojih ramenih. Za vsako od njih stresi palmo, da spoznaš, kako jim je ime in katera bo povila otroka Galileje.