SEM, 1. maj 2020 ― Spoštovane dame in gospodje, dragi vsi, ki nas spremljate, rubriko top 5 smo pričeli v času krize z namenom, da vas preko spleta obveščamo o našem delu od doma in povabimo k sodelovanju. Da nadaljujemo naše stike, kljub temu, da so bila vrata muzejev zaprta. Da z njo predstavljamo pestrost dela v muzeju in spoznate in ne pozabite naših obrazov. Saj že dolgo velja, da smo muzej ljudje. Predstavili smo vam različne odmevne, aktualne in družbeno odgovorne projekte in rezultate dela. Ob preletu narejenega, je izbira petih naj vsebin zato težka naloga.  Tudi mi sami se sprašujemo, tako kot zastavljena vprašanja v našem povabilu k sodelovanju – Kako nas je zaznamovala kriza, Kaj smo pridobili in Kaj novega smo se naučili?  Zato top 5 posvečam našemu kolektivu in njegovi visoki etični in profesionalni drži v času izrednih razmer. TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA: 1. Projekt SEM od doma. Na enem mestu smo uredili in klasificirali različne muzejske vsebine, ki so dostopne preko spleta. Ob tem smo strnili znanja posameznih strokovnjakov zaposlenih v muzeju, kustosov, dokumentalistov, strokovnjakov z znanji informacijskih tehnologij in komuniciranj z javnostmi, restavratorjev, obnovili smo razstavne projekte iz preteklosti, izvajali pedagoške spletne delavnice, vzpostavili ustrezno tehnično informacijsko podporo, dodatno pripravili angleško spletno stran. Dostopnost je ena od najpomembnejših kategorij, ki opredeljuje sodoben muzej. Slovenski etnografski muzej je po času Korone tako še bolj dostopen. 2. Povezovanje z domačo in tujo muzejsko mrežo. Delili smo izkušnje, iskali odgovore, primerjali projekte. Strokovne, pa tudi nekatere upravne odločitve, smo dosegli hitreje in z večjo profesionalnostjo prav s pomočjo enotnosti in dobrega pretoka informacij med kolegicami in kolegi. Naše komuniciranje z Kolegijem državnih muzejev,  Nacionalnim odborom ICOM in Skupnostjo muzejev Slovenije je pomenilo temelj mnogih presoj. Slovenski etnografski muzej je po času Korone še bolj povez

ARS Izšlo je, 1. maj 2020 ― O romanesknem prvencu vrhunskega prevajalca Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo.   Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo.