Plavajoči Grad

Plavajoči Grad

SIGIC - Novice, 31. julij 2020 ― V soboto, 1. in nedeljo, 2. avgusta 2020 od 16. ure do večera, se bosta na gradu Snežnik odvila dva ločena in raznolika omnibusa, ki bosta združevala lutkovne predstave, koncerte etno in etno-fusion glasbe, uličnih intervencij, plesa, multimedialnih dogodkov in performensa.
1930 <mark>Snežnik</mark> – Na lov

1930 Snežnik – Na lov

Stare slike (Cerknica), 1. april 2020 ― Snežniška gospoda se odpravlja na lov. Lov in ribolov na snežniškem posestvu nista predstavljala močne gospodarske panoge oziroma nuje. Lov je bil cenjena zabava. Tja je na lov zahajal sam cesar Franc Jožef I., z ribolovom pa niso imeli veselja. V grajskem ribniku in bližnjih potokih so lovili za grajsko kuhinjo. Veleposestvo Snežnik je in […]

Pravljični šepet gora: velikan Ledenec

Planinski muzej, 21. februar 2020 ― Vsak zadnji petek v mesecu vas vabimo na pravljično-umetniški potep s slovenskimi gorskimi pravljicami. Pravljice bo pripovedovala Natalija Štular, kustosinja pedagoginja. Da bodo glavni junaki zaživeli v slikah in oblikah, pa bo poskrbela akademska slikarka Špela Oblak.   V petek, 28. februarja 2020, ob 17. uri bomo v dvorani Snežnik ustvarjali in poslušali pravljico o [...]
1936 Grad <mark>Snežnik</mark> – Angela Gerl, čebelarska mojstrica

1936 Grad Snežnik – Angela Gerl, čebelarska mojstrica

Stare slike (Cerknica), 13. februar 2020 ― Angela Gerl roj. Žnidaršič, priznana in vsesplošno razgledana čebelarka, prva ženska, ki je opravila izpit za čebelarskega mojstra leta 1936. Angela Gerl, rojena 28. 5. 1896 v Podcerkvi, umrla leta 1945, soproga grajskega vrtnarja in čebelarja Janeza Gerla ml. je bila v tistem času izredno strokovno podkovana čebelarka. Tako zasledimo v Slovenskem čebelarju iz leta […]
Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

ARS Ars humana, 7. januar 2020 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Oblo in oglato: Na državno razstavo sta se uvrstili deli Hotenjke in Postojnčanke

Oblo in oglato: Na državno razstavo sta se uvrstili deli Hotenjke in Postojnčanke

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. december 2019 ― Na bienalni državni razstavi javnega sklada za kulturne dejavnosti z naslovom Oblo in oglato, ki bo prihodnje leto na ogled v Murski Soboti in nato na gradu Snežnik, sta se uvrstili tudi deli Darinke Lapajne iz Hotedršice in Nataše Zirnstein iz Postojne, ki ju je izbral strokovni selektor, akademski slikar Janez Zalaznik. Keramika Homo digitale, Darinka Lapajne Foto: osebni arhiv Namen bienalnih državnih tematskih razstav ni tekmovalnost, pač pa, pravijo na JSKD-ju, je smisel projekta v postavljanju ovir in izzivov, zastavljanju vprašanj in problemov, ki naj ustvarjalce napeljejo k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih likovnega izražanja. Letos je v projektu sodelovalo 460 umetniških del, na desetih regijskih razstavah jih je bilo na ogled 266, za državno razstavo pa jih je strokovni selektor, akademski slikar Janez Zalaznik, izbral 60. Državna razstava bo v Galeriji Murska Sobota od 2. julija do 25. avgusta prihodnje leto, nato pa jo bodo Preselili na grad Snežnik, kjer bo na ogled od 4. septembra do 4. oktobra. Ob razstavi bodo natisnili katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih del. Akril na platnu Nataše Zirnstein in keramika Darinke Lapajne Na državni razstavi bosta na ogled tudi akril na platnu Ona in on Nataše Zirnstein ter keramika Homo digitale Darinke  Lapajne. »Uvrstitev mi veliko pomeni, čeprav se udeležujem pomembnih mednarodnih razstav, je bila moja skrita želja, da se nekoč uvrstim tudi na državno razstavo JSKD-ja,« pravi Darinka Lapajne in dodaja, da v ustvarjanju uživa. Začela je s tehniko raku, nato pa razvila povsem lasten umetniški izraz, s katerim je pritegnila veliko zanimanja in postala prepoznavna tako doma kot v tujini. Svoja dela je prvič razstavljala leta 2013 v Logatcu, takrat je bila razstava dobro obiskana, obiskovalci pa navdušeni nad njeno umetnostjo. Kot pravi sama, je bila razstava zelo opažena tudi zaradi tega, ker so bila njena prva dela očem zelo všečna. »Že dve leti pozneje sem na drugi razstav
Dela logaških likovnikov vedno bolj kakovostna

Dela logaških likovnikov vedno bolj kakovostna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. december 2019 ― Logatec – V Stekleni galeriji so 7. decembra odprli tradicionalno božično-novoletno razstavo Društva likovnikov Logatec. Ob odprtju je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn posebej izpostavila opazno rast kakovosti akvarelnih likovnih stvaritev pa tudi napredek v drugih tehnikah izražanja. Dela logaških likovnikov so na ogled do 3. januarja. Božično-novoletna razstava, Društvo Likovnikov Logatec, Steklena galerija, Logatec, 7. december 2019 Foto: Primož Sark Obiskovalce in razstavljajoče likovnike je uvodoma pozdravil predsednik društva Janez Ovsec, ki je podal podrobnejši pregled dela društva v iztekajočem se letu. Izrazil je veliko zadovoljstvo in veselje nad doseženim; člani društva so se s svojimi likovnimi deli med drugimi predstavili v zamejstvu pri pobrateni občini Repentabor in na zelo odmevni razstavi v gradu Snežnik. Poleg tega sta bila tako ekstempore kot likovna kolonija, ki ju pripravlja društvo, letos rekordno obiskana, udeleženci so prišli iz vse Slovenije, kakovost del pa je bila na dokaj visokem nivoju. Odmevne razstave po Sloveniji so imeli tudi posamezni člani društva in posamezne skupine. Likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je poglobljeno predstavila in ocenila doseženi umetniški nivo članov društva in kakovost njihovega udejstvovanja na različnih razstavah kot tudi dela na razstavi v Stekleni galeriji. Posebej je izpostavila opazno rast kakovosti akvarelnih likovnih stvaritev kot tudi napredek v drugih tehnikah izražanja. Naglasila je, da so na razstavi prisotne vse tehnike izražanja, in dejala, da je razstava je popolnoma izpolnila izhodiščno temo ´V pričakovanju´. Za poživitev kulturnega dogodka je tokrat poskrbela skupina Lukavi Luka in Šmentane muhe, ki so nastopili zelo prepričljivo in bili deležni lepega aplavza. Kot je običajno so si člani društva konec leta izmenjali darila, nato pa so se družili ob okušanju sladkih dobrot, ki jih je spekla članica društva Anda Ovsec. Pohvalo pa si z
Šolarji upodobili lepote starega bistriškega mestnega jedra

Šolarji upodobili lepote starega bistriškega mestnega jedra

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. oktober 2019 ― Ilirska Bistrica – 32 mladih umetnikov iz bistriške in pivške občine je 4. oktobra na 29. likovnem Ex temporu Snežnik upodabljalo stare meščanske vile v središču mesta. Za jubilejno, 30. srečanje organizatorji obljubljajo vrnitev pod Snežnik, kjer so z ekstemporom tudi začeli. Ex tempore Snežnik, Ilirska Bistrica, 4. oktober 2019 Foto: PD Snežnik Vencinova hiša s bogato čebelarsko zbirko, Hodnikov mlin s pilo venecijanko, spominska zbirka čevljarske obrti v infotočki in nekdanji brivnici na Placu ter lepote starih meščanskih hiš so s svojimi arhitekturnimi posebnostmi navdahnile mlade likovne ustvarjalce, ki so s svinčniki in čopiči ovekovečili pestro bistriško zgodovino. Kot nam je zaupala predsednica Planinskega društva Snežnik Darinka Dekleva, ki skupaj z bistriškim javnim skladom za kulturne dejavnosti organizira tovrstna srečanja, so bili učenci navdušeni nad mlinom in pilo, saj jih je prevzel duh po starem. Ponosni so na čudovite stare meščanske hiše v Guranjem kraju, ki jih vedno znova očarajo. Kot zagotavljajo, na ta način ne ohranjajo samo likovne kulture, ampak tudi domoljubje, saj v svojih delih ovekovečijo kulturno dediščino mesta. Na likovnem srečanju se je zbrali nadarjeni likovniki iz vseh bistriških osnovnih šol in ustvarjalni pivški šolarji. Organizatorji poudarjajo, da ekstempore ni tekmovalnega značaja, ampak je namenjen predvsem druženju in ustvarjanju učencev višjih razredov osnovnih šol, ki se s svojimi mentorji podajo v naravo, kjer si poljubno izbirajo motive in tehniko slikanja ter primerjajo končne izdelke. Likovna dela razstavijo in predstavijo na vseh sodelujočih šolah. Prvi ekstempori so se odvijali na Sviščakih, Mašunu in Črnem dolu, zato so dobili ime po najvišji gori območja. V skoraj treh desetletjih umetniškega izražanja so nadarjeni učenci ustvarjali na Premu in v ostalih vaseh z bogato kulturno dediščino, večkrat pa so v svojih delih ovekovečili tudi lepote domačega mesta. Za naslednje leto organizatorji napove
1869 Kozarišče – Prva slovenska gozdarska šola

1869 Kozarišče – Prva slovenska gozdarska šola

Stare slike (Cerknica), 14. september 2019 ― Pouk na prvi slovenski gozdarski šoli se je začel 1. oktobra 1869. Življenjski in delovni prostor učencev je postala tale hiša ob pristavi gradu Snežnik. Že v aprilu 1869 pa je v Novicah izšel razpis osmih štipendij »sinovom manjših kranjskih posestnikov ali drugih malopremožnih deželanov« za to gozdarsko šolo. To je bil čas taborskega gibanja […]
Plavajoči grad letos potuje po Istri

Plavajoči grad letos potuje po Istri

Misli, 26. avgust 2019 ― Organizatorji festivala Plavajoči grad so se po izgubi društvenih prostorov v Pristavah gradu Snežnik odločili za nov koncept. Festival, ki se začenja danes, bo prvič potoval po štirih istrskih vaseh, se za en dan ustavil v Kopru in nato v soboto zaključil na gradu Snežnik in vasici Kozarišče. Koncept izhaja iz sorodnega festivala Kavč v Ljubljani.
Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. julij 2019 ― Grad Snežnik, Loška dolina – Razstavni prostor na gradu Snežnik do septembra gosti razstavo del, ki so jih ustvarile roke članov kulturnega društva Rak z Rakeka. Likovna dela in mozaiki so v nastali na srečanjih likovne in mozaične skupine ter na delavnici slikanja z lopatko, na kateri so ustvarjalci pod mentorstvom Carole Minssieux Gliesch iz Francije, upodabljali lepote Notranjske. Rakovški likovni utrip, razstava likovnih del in mozaikov, grad Snežnik, 19. julij 2019 Foto: Tomaž Čuček Razstavo so odprli 19. julija, ko je delo rakovških likovnikov strokovno predstavila Karmen Bajec, magistra umetnosti in akademska slikarka, ki med drugim vodi likovno sekcijo pri Kulturnem društvu Rak Rakek. Odprtje sta s kulturnim programom popestrile članice vokalne skupine Cluster in Maja Malc. Stene grajskega razstavnega prostora do 1. septembra krasi množica slik in mozaikov. Člani rakovškega društva so jih v sezoni 2018/2019 ustvarjali na delavnicah, likovno vodi Bajčeva, mozaično pa Eva Ule. »Pri mozaiku smo tisti, ki smo že dlje časa v skupini ustvarjali živalske portrete, začetnice pa so ustvarjale slike iz keramike,« je pojasnila predsednica likovne sekcije Karmen Petrič. »Tematika je različna, večinoma pa gre za naravo, za pokrajine, cvetje …; veliko del je slikanih z lopatko, nekaj je akrila, večina pa so olja.« Na ogled so tudi dela, ki so nastala na delavnici Minssieux Gliescheve, ki je Rakek letos obiskala že drugič. Z njo so člani društva in drugi ljubitelji likovne umetnosti preizkusili v ustvarjanju s slikarsko lopatico. En dan so preživeli na Cerkniškem jezeru, kjer so na platna lovili vodo v vseh njenih razsežnostih, naslednji dan so se podali v Rakov Škocjan, kjer so jih navdihovala drevesa in gozd, zadnji dan pa so na vrtu v Škratovki pri Planini upodabljali cvetje. Petra Trček
še novic