Čezmejni Mitski park

Čezmejni Mitski park

Društvo Slovenski staroverci, 27. december 2020 ― Čezmejni Mitski park povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Kvarnerju na Hrvaškem v edinstveno prezentacijo mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh in v centrih za obiskovalce izkusili nekdanje mitsko doživljanje sveta. V mitski krajini je materializirano ljudsko ustno izročilo, s katerim so si […]

Nocoj smo mi prižgali dan!

ŽPZ Kombinat, 27. december 2020 ― V sodelovanju z Vladom Kreslinom smo priredile legendarno pesem skupine Martin Krpan: Nocoj bomo mi prižgali dan. Ko smo tuhtale, katero pesem zapeti v teh predprazničnih časih, ki so žal temni, polni nezaupanja in skrbi, je bila izbira logična: Nocoj bomo mi prižgali dan! Pesem legendarne skupine Martin Krpan in našega prijatelja Vlada Kreslina.  Del […]

Jurij Kobe: Ne »kako?«, ampak »zakaj tako?«

OUTSIDER, 27. december 2020 ― V času, ko v arhitekturni sferi prevladujejo izčiščeni, nevtralni, minimalistični interierji, si redkokateri arhitekt dovoli izstopiti iz okvira tega, »kar se danes dela«. Leta 1975 zasnovani interier podstrešnega stanovanja na Rimski cesti v Ljubljani v trenutni arhitekturni realnosti pomeni neke vrste »motnjo« v sistemu. Prostor, ki sledi svoji logiki in pomeni živo alternativo trenutno aktualnemu,… The post Jurij Kobe: Ne »kako?«, ampak »zakaj tako?« appeared first on OUTSIDER.
Pot v kavarno Hayek

Pot v kavarno Hayek

Smetnjak, 27. december 2020 ― Jože Biščak (urednik Demokracije of “Presežki 5” fame in bloga Kavarna Hayek) in Bernard Brščič sta trenutno najbolj proslula lokalna hayekovca, pri čemer še najbolj potegneta na tistega Hayeka, ki je zagovarjal Pinochetov režim. Kljub temu in ravno zato je … Continue reading → The post Pot v kavarno Hayek first appeared on Smetnjak.
Pasje bombice jezika

Pasje bombice jezika

Vrabec Anarhist, 27. december 2020 ― V Mauričevih pesmih je nekaj izrazito telesnega; verzi se spletajo skozi nedojemljivo in nikoli do konca ubesedljivo razmerje med jezikom, govorili (usti), prenosniki jezika (zrakom) in telesom, skozi katerega živijo čustva in diskurz. The post Pasje bombice jezika appeared first on Vrabec Anarhist.
Ammonite (2020)

Ammonite (2020)

Deseta umetnost, 27. december 2020 ― Melanholično romantično dramo Ammonite je delno navdihnilo resnično življenje priznane britanske palenteologinje Mary Anning. Film ni klasična biografija, saj pokriva tisti del Annininega življenja, ki ni bilo nikoli docela pojasnjeno, hkrati pa se kot romantična drama odpoveduje konvencionalni mešanici hollywoodske limonade in blage melanholije, zato ostaja zvest bolj realističnemu, skorajda elegičnemu prikazu romance, ki je v 40. letih 19. […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Dial M for Murder (1954)  The Nightingale (2018)  Yao  Dumbo (2019)  Replicas (2019) Copyright © Deseta umetnost [Ammonite (2020)], All Right Reserved. 2021.

Direkt z ul’ce – ANA MRAZ 2020, 1. dan!

Ana Monro, 27. december 2020 ― Tudi v virtualnem svetu se je ulica izkazala za nepredvidljivo, a uspelo nam je! V soboto, 26. decembra, smo izvedli prvi SIMS (sinhroni interaktivni multi stream) prenos programa Direkt z ul’ce – ANA MRAZ 2020 in pripeljali ulično gledališče k vam domov – v novih dimenzijah! Vabljeni, da se vsak dan do 30.12. ob 18.00 ... The post Direkt z ul’ce – ANA MRAZ 2020, 1. dan! appeared first on Ana Monro.
Mehkoben prehod

Mehkoben prehod

LUD Literatura, 27. december 2020 ― Beseda, ki najbolje opiše najnovejšo knjigo Katarine Gomboc Čeh, je »lična«. Minimalistično oblikovana tenka knjižica majhnega formata je odeta v nežno rožnato barvo in takoj daje slutiti o krhkosti, ki se bo skrivala med platnicami.

FABULOUS 2021

KUD Art Stays, 27. december 2020 ― Leto 2020 bi moralo biti drugačno. Pripravili smo bogat program festivala, razstav, pogovorov z umetniki in kustosi ter polno drugega. Navkljub težavam nam je uspelo izpeljati del zastavljenega...
V iskanju nove politike

V iskanju nove politike

Airbeletrina, 27. december 2020 ― Kratko kitajsko stoletje je drugo v slovenščino prevedeno pisanje Wang Huija, kitajskega teoretika in zgodovinarja idej, ki je leta leta 2015 je obiskal tudi Slovenijo. V zbirki je objavljenih pet esejev, napisanih med letoma 2007 in 2014. Martin Justin je pričakoval nekakšen zgodovinski in kulturni pregled moderne kitajske zgodovine,a se je zbirka izkazala za nekaj čisto drugega.
1925 Rakek – Muf

1925 Rakek – Muf

Stare slike (Cerknica), 27. december 2020 ― Moj muf tam nekje iz dvajsetih let dvajsetega stoletja. Na sliki je notranja stran, ta bi morala biti obrnjena k meni. Zakaj ni? Na zunanji strani je bila zadrga s krznenim cofom. Zadrga se je poentričla in sem jo odparala, luknjo pa zašila. Potem tudi cof ni imel nobene vloge več. Je pa na mestu […]
Na dražbi tudi pismo Martina Luthra Kinga ml.

Na dražbi tudi pismo Martina Luthra Kinga ml.

Misli, 27. december 2020 ― Avkcijska hiša RR Auction je dala na spletno dražbo pisma voditeljev in aktivistov, ki so pripomogli k pozitivnim spremembam v družbi. Med vrhunci izpostavljajo pismi enega najvplivnejših aktivistov ameriške zgodovine Fredericka Douglassa ter ameriškega baptističnega duhovnika in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml.

27. decembra 1941 je v Mariboru umrl Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj

Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1941 je v Mariboru umrl Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj. Rodil se je 9. marca 1913 v Jastrebcih v Slovenskih Goricah. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal. 

27. decembra 1944 je na Šentviški Gori umrl Ivan Laharnar, organist in skladatelj

Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1944 je na Šentviški Gori umrl  Ivan Laharnar, organist in skladatelj.  Rodil se je 7. maja 1866 na  Šentviški Gori. Laharnar, sin posestnika in gostilničarja, je nadarjenost za glasbo pokazal že v osnovni šoli. Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar, za nadaljnjo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar, ki je tedaj služboval v Cerknem. Prvi ga je učil osnov glasbe in orglanja, drugi kontrapunkta, modulacije in drugih pomožnih predmetov. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, z dvajsetimi leti pa je pričel voditi tudi domači pevski zbor. Na pobudo Hermelja se je lotil tudi skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokalnih del, spisal pa je tudi nekaj daljših cerkvenih del, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«, ki jo je zložil leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Dela je objavljal v številnih tedanjih glasbenih revijah in zbirkah, največ pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Ceciljanskega društva, katerega goreč privrženec je bil. Z Danilom Fajgljem in Kokošarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in posvetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovino, za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi. Tu je konec leta 1944, v času najhujše nemške ofenzive, tudi umrl.Številna Laharnarjeva vokalna dela so v zborovskem ustvarjanju močno prisotna še danes, domačini pa so v spomin na njegovo bogato glasbeno ustvarjalnost in v zahvalo za razmah zborovske dejavnosti na Šentviški planoti po njem poimenovali domači pevski zbor in folklorno skupino.

»Pri ustvarjanju je potrebno izhajati iz sebe,« večer z Brino Vogelnik in Luko Ropretom (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 27. december 2020 ― V četrtek, 10. decembra, je potekal peti in s tem tudi zadnji večer koncertno-pogovornega cikla Dueti, v središču dogodka pa je bila pop glasba, žanr, ki velja za najbolj razširjenega. Kot gosta večera sta se predstavila člana mednarodno priznane zasedbe Brina: Brina Vogelnik, lutkarica, oblikovalka in glasbenica, ki se primarno udejstvuje na področju popularne glasbe ter to združuje z elementi šansona, tradicionalne glasbe in world musica ter žanrsko raznovrsten kitarist Luka Ropret, čigar izhodišče ustvarjanja nedvomno predstavlja tradicionalna glasba. Dogodek je povezovala kritičarka, glasbena publicistka in urednica Nina Novak.
še novic