Kamra.si, 11. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1916 je umrl (Monte Cucca, Italija) Jože Cvelbar, slovenski pesnik in slikar. Rodil se je 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi. Jože Cvelbar se je rodil 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi blizu Kostanjevice. V l. 1907/08–1914/15 je obiskoval novomeško gimnazijo. Po kratkem usposabljanju v oficirski šoli je v začetku l. 1916 odšel na fronto na Kras, nato na Tirolsko, kjer je bil 9. julija hudo ranjen, dva dni kasneje, 11. julija 1916, pa je na brigadni sanitetni postaji na Monte Cucca v Tirolskih Alpah umrl. Že kot dijak – četrtošolec je sodeloval s pesmijo in slikami pri dijaškem rokopisnem listu Izpod Gorjancev. V tem listu je pesmi objavljal pod psevdonimom Jože Gorjančev, ilustracije pa s kraticama svojega pravega imena. Objavljal je tudi pod psevdonimoma Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora. Pesmi in črtice je objavljal v revijah: Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Pisal je tudi dnevnik. Zapustil je veliko število risb in slik. Večje število njegovih pesmi in odlomkov iz dnevnika je bilo objavljenih v listih in revijah: Vrtec, Trije labodje, Naprej, Odmevi, Modra ptica, Mladika. L. 1938 je izšlo njegovo Izbrano delo, ki ga je uredil in zanj napisal spremno besedo France Koblar. Novomeška knjižnica, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hrani del njegove osebne in literarne zapuščine. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvelbar-joze/ Priporočamo tudi: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pisma-s-tirolske-fronte.html

Kamra.si, 10. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. julija 1928 se je v Mariboru rodil Slavko Tihec, slovenski kipar. Umrl je 11. februarja 1993 v Ljubljani. Eden najpomembnejših slovenskih povojnih kiparjev se je s kiparstvom prvič srečal v mladinskem kiparskem krožku na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki ga je vodil mariborski kipar Gabrijel Kolbič. Po maturi leta 1948 in odsluženem vojaškem roku v šoli za rezervne oficirje v Kranju in Črnomlju se je leta 1950 vpisal na kiparski oddelek ljubljanske Akademije za likovno umetnost in pet let kasneje diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu. Leta 1958 se je odpravil v Pariz, kjer mu je štipendija sklada Moše Pijade omogočila večtedensko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja. Po študiju v prestolnici se je vrnil v Maribor, kjer je kot svobodni umetnik ustvarjal vse do leta 1969, ko je pričel s poučevanjem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Že na začetku svoje ustvarjalne poti se je odmaknil od takratne ustaljene podobe povojnega kiparstva. Med prvimi v slovenskem prostoru je opustil človeško figuro in se usmeril v abstrakcijo in modernizem. Njegov ustvarjalni proces je bil vseskozi prežet z inovativnim iskanjem novih oblik in materialov, v katerega je velikokrat vključil strokovno znanje s področja kemije ali fizike.V 60. letih so njegov opus najbolj zaznamovale skulpture semaforjev oziroma povezanih žarkastih celičnih jeder, izdelanih iz železa in betona. Tihčevi znameniti semaforji so svojo monumentalno realizacijo doživeli leta 1964 v okviru Forma vive v Ravnah na Koroškem. Konec 60. in v začetku 70. let se je Tihec posvetil gibljivi umetnosti in ustvaril akvamobile, objekte iz poliestra gibljive s pomočjo vodnega ali električnega toka. S temi inženirsko zahtevnimi primerki kinetičnega kiparstva je svet umetnosti povezal z znanostjo in tako ustvaril svojevrsten prispevek k slovenskemu kiparstvu. Sredi 70. let pa v Tihčevem kiparskem jeziku prevladujejo osnovne geometrijske oblike, med katerimi še