MATEJ MIHEVC: FLAT GAZE

MATEJ MIHEVC: FLAT GAZE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. januar 2022 ― Maks Valenčič / Odprta skrivnost Umetnost in njen boj s pomenom imata dolgo zgodovino, a zdi se, da je ta vektor v 21. stoletju končno pridobil zalet in legitimacijo. Objekti so se, podobno kot čutno nadčutna forma blaga, (do)končno osvobodili nadzora in potrebe po interpretaciji ter s tem manifestirali poddeterminirano prihodnost. Odprli so točko transformacije, novo fazo integracije, ki je dokončno mutirala ter intencionalnost in semantiko pustila za seboj. Najnovejša umetnost je hladna in brezkompromisna; je umetnost, ki je sposobna zaobiti vse interprete in kvalifikatorje. Njen popoln sprejem pozitivne povratne zanke ter amfibijsko prehajanje med fizičnim in virtualnim, ki je pravzaprav spajanje, pričata o njeni nečloveškosti. O skrivnosti ali Stvari sami, ki je za pojavnim materialom, pri čemer se tega nikoli ne da dokončno objektificirati, to pa dela samo konsumpcijo sodobne umetnosti nekoliko kislega okusa. Stvar na sebi je posebna za znoret’, njene manifestacije pa so vedno bolj (vsebinsko) prazne, saj so tik pred dokončno mutacijo ali fazno transformacijo – avtonomno estetsko produkcijo? – katere objekti so ravno zato peklenski ter odporni na kritike oziroma sodbe nasploh. V procesu samem najdemo približevanje generičnemu bistvu, pri čemer je razlika njegovo generično in generično njegova razlika. Umetnost beži pogledu, podobno kot kapitalizem svojim modelom. Na ravni cirkulacije je sodobna umetnost že razkrila svoje mehanizme delovanja, ki so v drugem desetletju novega tisočletja potencirani ter še bolj zvezani z dinamičnimi načini produkcije in konsumpcije, pri čemer je inherentna nestabilnost umetniškega dela del njegove avratičnosti, ne glede na hitrost njegove diseminacije, brezkompromisnost fragmentacije in reke derivativnih form. A če bi se skrivnost tu ustavila, potem najnovejše umetniške manifestacije ne bi šle onkraj feedback dinamike in ne bi zunanjosti motrile onkraj zmožnosti filozofske anticipacije ali reprezentacije kot take. Involucijske smr
Prostorski koncepti Plečnikovih prenov: razstava v Plečnikovi hiši

Prostorski koncepti Plečnikovih prenov: razstava v Plečnikovi hiši

OUTSIDER, 11. januar 2022 ― V Plečnikovi hiši je od začetka novembra na ogled razstava, ki se posveča prostorski razsežnosti številnih in raznovrstnih prenov Jožeta Plečnika. Kot poudarja spremno besedilo avtorjev razstave, Maruše Zorec in Andraža Keršiča, je vodilo razstave premislek o primarnem pomenu prostora in koncepta za Plečnikov pristop k prenovi stavbne in prostorske dediščine. V osnovi gre sicer […]
Natečaj Urbana skulptura – zaključno poročilo

Natečaj Urbana skulptura – zaključno poročilo

OUTSIDER, 11. januar 2022 ― Revija Outsider je v partnerstvu s Centrom za kreativnost 15. 10. 2021 razpisala natečaj Urbana skulptura. Namen natečaja je bil pridobiti ustrezno idejno rešitev za postavitev instalacije v središču Ljubljane na Vegovi ulici v neposredni bližini Plečnikovega kioska. Predmet natečaja je bila minimalna začasna urbana skulptura, narejena iz zbite zemlje, z namenom predstavitve in obveščanja […]

Vodenje po razstavi “Na vroči strani Alp” in predavanje o globalnih spremembah

C.M.A.K. Cerkno, 11. januar 2022 ― PRESTAVLJENO, NAKNADNI DATUM BO OBJAVLJEN KMALU! V sklopu razstave “Na Vroči strani Alp”, ki je do 4. februarja razstavljena v naši galeriji Stopnišče, prihaja v petek, 14.1. ob 19.30 k nam eden izmed ustvarjalcev razstave, Dr. Jonas Sonnenschein, ki bo razstavo in njeno ozadje podrobneje predstavil. Poleg tega bo z obiskovalci razstave razpravljal o tem, […] The post Vodenje po razstavi “Na vroči strani Alp” in predavanje o globalnih spremembah appeared first on C.M.A.K. Cerkno.
Risba / eksperiment / igra: razstava risb študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo

Risba / eksperiment / igra: razstava risb študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo

OUTSIDER, 11. januar 2022 ― V začetku letošnje zime, med 22. 11. in 16. 12. 2021, so razstavni prostor galerije DESSA na Židovski stezi v Ljubljani bogatile risbe študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki so v preteklih letih pod mentorstvom doc. Leona Belušiča nastajale v okviru predmeta Predstavitvene tehnike 2 v 1. letniku. Razstavljena dela govorijo o risarskem talentu, ki […]
Glej in Maska po zavrnjeni odločbi brez jedra financiranja za delovanje

Glej in Maska po zavrnjeni odločbi brez jedra financiranja za delovanje

Misli, 11. januar 2022 ― Gledališče Glej in Zavod Maska sta se ob zavrnjeni odločbi ministrstva za kulturo na programskem razpisu za prihodnja štiri leta soočila z izpadom največjega financerja. Na razpisu sta se potegovala za 135.000 evrov na letni ravni, zaradi izpada sredstev pa so, kot pravijo, ogroženi njihovi programi, ki jih bo brez pomoči težko izpeljati.

Soočenje in poenotenje stališč glede zaščite slovenskega jezika v javni rabi

Ministrstvo za kulturo, 11. januar 2022 ― Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je na Ministrstvu za kulturo sklical sestanek, na katerem so sodelovali Inšpektorat za kulturo in medije, Tržni inšpektorat in Služba za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Namen sestanka je bil soočiti in poenotiti stališča glede zaščite slovenskega jezika v javni rabi.
V Ilirski Bistrici na ogled akvareli Janeza Ovsca

V Ilirski Bistrici na ogled akvareli Janeza Ovsca

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. januar 2022 ― V Ilirski Bistrici na ogled akvareli Janeza Ovsca Featured Ilirska Bistrica, 10. januar – V Pavlovčevi galeriji so januarja za obiskovalce pripravili pravo poslastico. Razstava štiriindvajsetih čudovitih akvarelov s krajinskimi motivi slikarja Janeza Ovsca iz Logatca nosi naslov Akvarelna prelivanja in je na ogled do 3. februarja. »Ovsec je akvarelist, ki neguje lirično stiliziran izraz, ki ga vodi v poetično naglašenost ali pa v poudarjeno ekspresivnost,« o umetniku pravi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava Akvarelna prelivanja, Janez Ovsec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 10. januar–3. februar 2022 Foto: arhiv Janeza Ovsca Slikar Janez Ovsec, po rodu iz Loške doline, živi in ustvarja v Logatcu. Za razstavo v Pavlovčevi galeriji je izbral predvsem akvarele, ki jih je ustvaril na likovnih kolonijah in druženjih na prostem. »Slikanje na prostem je specifično, saj pogoji niso idealni in se jim moraš prilagajati,« pravi umetnik. »Ko pridem na teren, se najprej seznanim s pokrajino in krajem ter v danem ambientu poiščem motiv, ki ga poskušam likovno realizirati. Najraje se umaknem in se ostalim pridružim šele potem, ko je slika narejena.« Kot je ob odprtju razstave povedala Stibilj Šajnova, se Ovsec hitro vživi v specifiko novega ustvarjalnega prostora in odkrije bistvo. »Skozi leta intenzivnega slikarskega delovanja, predvsem v akvarelu, je izkristaliziral, izoblikoval izjemni likovni vpogled oziroma uvid v določen krajinski izsek. Motive izbira tako, da lahko uresničuje kompozicijo, prostorsko iluzijo.« V njegovem ustvarjanju so nenehno prisotne tri komponente. »Na eni strani je ambientalni moment, slikar želi na nek način biti lirični pripovedovalec, tudi dokumentarist, na drugi pa temporalni, saj ga vznemirjajo hipne koloristične vrednosti, svetlobna stanja, atmosfersko razpoloženje, dialogi med svetlobo in senco …« razlaga Stibilj Šajnova. Likovnima komponentama se pridruži še emotivna. »Likovni komponenti sta vedno podani sk
Kibla ambiciozno v novo leto

Kibla ambiciozno v novo leto

Misli, 11. januar 2022 ― Kulturno - izobraževalno društvo (KID) Kibla, ki je lani praznovalo 25 let delovanja, je kljub številnim težavam uspešno zaključilo koordinacijo doslej največjega mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, velike načrte pa ima tudi za letos. Med drugim pripravlja novo muzejsko postavitev o nadvojvodi Janezu na Meranovem.
Živa Pečenko: Olmstedova narava v mestu

Živa Pečenko: Olmstedova narava v mestu

OUTSIDER, 11. januar 2022 ― Letos praznujemo dvestoto obletnico rojstva ameriškega krajinskega arhitekta Fredericka Lawa Olmsteda (1822–1903). Na področje krajinske arhitekture je vstopil leta 1857, ko je z arhitektom Calvertom Vauxem zmagal na natečaju za Centralni mestni park v New Yorku. Njegov bogati opus obsega načrtovanje krajin velikih in majhnih meril, krajinsko oblikovanje različnih tipov mestnih krajin, osnovanje zelenih sistemov […]

Živa Pečenko: Olmstedova narava v mestu

OUTSIDER, 11. januar 2022 ― Letos praznujemo dvestoto obletnico rojstva ameriškega krajinskega arhitekta Fredericka Lawa Olmsteda (1822–1903). Na področje krajinske arhitekture je vstopil leta 1857, ko je z arhitektom Calvertom Vauxem zmagal na natečaju za Centralni mestni park v New Yorku. Njegov bogati opus obsega načrtovanje krajin velikih in majhnih meril, krajinsko oblikovanje različnih tipov mestnih krajin, osnovanje zelenih sistemov […]
Izšel prevod knjige Zakaj gledališče: Kriza in prenova Jakoba Haynerja

Izšel prevod knjige Zakaj gledališče: Kriza in prenova Jakoba Haynerja

Misli, 11. januar 2022 ― V okviru Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega je v prevodu Mojce Kranjc izšla knjiga Zakaj gledališče: Kriza in prenova nemškega kritika, novinarja in urednika Jakoba Haynerja. Po besedah pisca spremne besede Janeza Pipana je delo ostra kritika zdajšnjega gledališča. Avtor v njej ugotavlja, da je gledališče izgubilo stik z družbenim okoljem.

Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Kamnik v letu 2022

Kamnik.info, 11. januar 2022 ― Občina Kamnik je objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Kamnik v letu 2022. Za sofinanciranje je v letošnjem letu predividenih 130.000 evorv, rok za prijave pa poteče 9. februarja 2022 ob 12. uri. Predmet javnega razpisa je sofinaciranje oblik ustvarjanja, ki so temelj zagotavljanja javnih kulturnih dobrin in so v ... Prispevek Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Kamnik v letu 2022 je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.
Dagarin v Jesharni

Dagarin v Jesharni

Loški muzej, 11. januar 2022 ― V znani loški piceriji Jesharna se s svojimi likovnimi deli iz ustvarjalnega obdobja, zaznamovanega s časom pandemije, predstavlja dolgoletni član Združenja umetnikov Škofja Loka in član ZDSLU Rado Dagarin.
1935 Grahovo – Šranga za komandanta Miloševića

1935 Grahovo – Šranga za komandanta Miloševića

Stare slike (Cerknica), 11. januar 2022 ― Med prvo svetovno vojno sta, po tipično italijanskem prestopu med sile Antante (kjer je kazalo na več koristi), kraljevina Srbija in kraljevina Italija postali zaveznici v boju proti Avstro-Ogrski in centralnim silam. Po zmagi v tej vojni in razpadu črno-žolte monarhije ter nastanku nove države Kraljevine SHS sta postali tudi sosednji državi. Leta 1920 sta […]
še novic