Milena Miklavčič v žalski knjižnici – pogovor in predstavitev tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. januar 2023 ― Izid 4. dela tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače je bil čas za pogovor z avtorico Mileno Miklavčič, pisateljico, novinarko, publicistko, poslušalko in zapisovalko intimnih zgodb Slovenk in Slovencev od začetka 20. stoletja do danes. Na 1700 straneh so zapisane zgodbe, večinoma povedane prvič. Gre za obsežno poljudno delo, ki bo lahko osnova znanstvenim raziskavam o biološkem, psihološkem, sociološkem in še kakšnem profilu Slovencev v preteklem stoletju. Ljudje smo tako čustveno naravnani, da nam je težko dojeti, kaj šele sprejeti spolne in čustvene prakse naših prednikov, naših babic, dedkov, ...

Zimska pravljica v Občinski knjižnici Tabor

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. januar 2023 ― Zima je najhladnejši letni čas, ki se ga kljub mrazu najbolj veselijo otroci. Sneg, sankanje, smučanje, drsanje, ledene sveče, izdelovanje sneženega moža, zimske počitnice in še marsikaj drugega nam ponuja. To je čas veselja, zimskih radosti, pa tudi počitka in druženja z našimi najdražjimi ob toplem čaju in piškotih. Na mrzel sneženi torek 24. januarja 2023 smo se v Občinski knjižnici Tabor na pravljični urici družili tudi mi. Z otroki smo pričarali zimsko vzdušje z vsem nam dobro poznano pesmico Zima, zima bela, ugankami o zimskem času, prisluhnili pa smo še ...
Z glasbo nad zlo: Ditka, Kajuh in Naša pesem

Z glasbo nad zlo: Ditka, Kajuh in Naša pesem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. januar 2023 ― Z glasbo nad zlo: Ditka, Kajuh in Naša pesem GLASBA Po tem ko je Ditka razprodala koncerta ob tretjem in četrtem samostojnem albumu uglasbene poezije, je svojo energijo, čas in znanje usmerila v ustvarjanje videospota z naslovom Naša pesem. Gre za poezijo, ki jo je uglasbila ob 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, čigar leto obeležujemo. Ker gre za podobno idejo ´boriti se proti zlu´, je premiera videospota potekala 22. januarja na prireditvi ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Pireditev ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, Kino Šiška, Ljubljana, 22. januar 2023 Foto: arhiv Ditke Poseben čar je prireditvi v Kinu Šiška dodala kantavtorica in skladateljica Ditka, ki je poleg glasbene interpretacije pesmi Srečka Kosovela Tiha pesem in Cirila Zlobca Čakam te na odru prvič odpela tudi skladbo Pomisli, slovensko priredbo pesmi Imagine Johna Lennona, ki jo je prevedel pesnik Milan Dekleva. S čustvenim nastopom je Ditka ob spremljavi očeta Gorazda naslikala živo podobo časa, v katerem je poezija nastajala, in ob poslušanju se je na trenutke zazdelo, da z njo pojejo množice, ki še niso izgubile upanja. Zaključek in hkrati vrhunec prireditve je bila premiera videospota za skladbo Naša pesem. Tega so med drugim ustvarili s pomočjo umetne inteligence, ki je iz besedila pesmi izluščila vizualne podobe. V zgodbi, ki je bila posneta v znamenitem Fridrihovem rovu rudnika Mežica, sta se v glavnih vlogah Ditki pridružila še Teja Sedovšek, ki je diplomo iz muzikala in gledališča opravila na Mednarodni šoli za glasbeno gledališče v Londonu, in ljubiteljski igralec Gabor Sekereš. Pomembno vlogo je odigral tudi Pihalni orkester Rudnika Mežica, ki simbolno predstavlja mlade kulturnike, ki se z glasbo borijo za boljši jutri. Iz prve vrste polne dvorane so z bučnim aplavzom nastop pospremili najvišji politični predstavniki države, med njimi nekdanjapredsednika Danilo Turk in Borut Pahor, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in slav
Nieti predstavljajo ´Ruskega vohuna´ v novi preobleki

Nieti predstavljajo ´Ruskega vohuna´ v novi preobleki

SPRP, 24. januar 2023 ― Nieti so se na punk rock sceno znova vrnili konec leta 2019 in po novih koncertih, a žal tudi številnih prekinitvah zaradi covida, so letos v studiu ORK v Jevnici posneli pet skladb pod producentsko taktirko kitarista Roberta Likarja. Prvi singel je Ruski vohun, ki je bil sicer posnet že leta 1993, po smrti Primoža Habiča, ko je vokalno vlogo prevzel Igor Dernovšek. Omenjena skladba je ena izmed značilnih štiklov skupine Niet, fantje pa so se jo odločili znova posneti tako zaradi aktualnosti tematike, kot dejstva, da je s pevcem Borutom Maroltom postala še drznejša. Prisluhnimo. Legendarna slovenska punk skupina Niet je bila sicer ustanovljena konec leta 1983 in se hitro uveljavila na tedaj zelo močni ljubljanski hard-core sceni. V prvem obdobju svojega delovanja do leta 1986 je ustvarila številne uspešnice, med drugim Depresijo, Ritem človeštva, Vijolice, Februar in svoj največji hit Lep dan za smrt. Karizmatični frontmen Primož Habič je maja 1991 umrl zaradi prevelikega odmerka heroina, po njegovi smrti pa se je med mladimi v Sloveniji sprožila prava Nietomanija. Ko je vse kazalo, da Nietov ne bo na odru nikoli več, se je skupina v začetku leta 2008 vrnila z novim pevcem Borutom Maroltom in v skoraj popolni prvotni postavi (Igor Dernovšek, Aleš Češnovar, Robert Likar in Tomaž Bergant - Breht). Po odhodu basista Aleša Češnovarja ga je nadomestil Janez Brezigar, ki je z bendom pri studijskih snemanjih sodeloval že od leta 1996. Maja 2008 so priredili veličasten vrnitveni koncert v razprodanih ljubljanskih Križankah, katere so znova napolnili dve leti kasneje ob predstavitvi svoje prve „prave“ plošče Trinajst. Jeseni 2011 se je skupina loti novega velikega izziva - punk muzikala Rokovnjači, ki je na Tednu slovenske drame dobil nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Po naslednji plošči V bližini ljudi iz leta 2014 in promocijski turneji so se Nieti za tri leta začasno poslovili, zdaj pa jih ponovno lahko srečujemo na odrih. Pred do

Nominiranci za oskarje 2023 na našem sporedu

Kinodvor, 24. januar 2023 ― Objavljene so nominacije za oskarje: kar nekaj nominirancev si lahko ogledate na našem rednem sporedu: Vse povsod naenkrat (11 nominacij!), Fabelmanovi (7 nominacij), Trikotnik žalosti (3 nominacije), Po soncu (1 nominacija) in Vsa ta lepota in prelivanje krvi (1 nominacija). Na spored pa prihajajo še TÁR (6 nominacij), ki bo na ogled samo v Kinodvoru, ter Ia in Blizu. Vstopnice že na voljo, tudi po spletu!

40-60, nova MEDNARODNA (ko)produkcija!

Ana Monro, 24. januar 2023 ― Te dni Milan Manić (Cirkusfera, SRB) in Goro Osojnik na umetniški rezidenci v Podčetrtku snujeta novo produkcijo z naslovom 40-60 (ker sta približno toliko stara), ki bo fuzija uličnega gledališča in cirkusa, začinjena z esenco Beckettove drame absurda Čakajoč Godota. Premierna uprizoritev bo predvidoma maja na festivalu sodobnega cirkusa CirkoBalkana 11 v Beogradu, predstavo pa si boste ... The post 40-60, nova MEDNARODNA (ko)produkcija! appeared first on Ana Monro.
Petra Mrša: Digitalno mleko

Petra Mrša: Digitalno mleko

Koridor, 24. januar 2023 ― Četudi se zdi mirodajno, da v projektih nastopajo resnični mladostniki, aspekt spajanja fenomena igričarstva z idejo sodobne umetnosti nekoliko razočara. The post Petra Mrša: Digitalno mleko appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

[Oder360] Ožigosani (31.1.2023 17:30)

Španski borci, 24. januar 2023 ― Ožigosani so film, ki občinstvo potopi v sodobni oder s tehnologijo navidezne oz. obogatene resničnosti. Potopitev občinstvu omogoči ’privilegiran’ pogled, pogled režiserja oz. režiserke ali vsaj montažerja oz. montažerke. Potopitev ukine ’četrto steno’, omogoči participacijo. To je neki drugi oder, Oder360, oder, ki v poroki s tehnologijo preseže očitek, da smo v njeni resničnosti ’skupaj sami’ oz. ’sami skupaj’. S potopitvijo in participacijo iz občinstva v...
Žigan Krajnčan s projektom Fusion Reactor v Klubu CD

Žigan Krajnčan s projektom Fusion Reactor v Klubu CD

Misli, 24. januar 2023 ― Plesalec, koreograf in pevec Žigan Krajnčan bo v okviru cikla Cankarjevi torki v Klubu Cankarjevega doma (CD) ob 20. uri predstavil glasbeni del projekta Fusion Reactor, ki ga je skupaj s plesalci premierno izvedel lani v Kinu Šiška. Projekt je zastavil kot svojo vizijo celostne umetnine.
Spregledani* Saša Dev: pogovor ob razstavi v UGM

Spregledani* Saša Dev: pogovor ob razstavi v UGM

OUTSIDER, 24. januar 2023 ― V Umetnostni galeriji Maribor bo do konca marca odprta velika razstava Saša Dev, arhitekt o nekdaj prezrtem, četudi izjemno pomembnem mariborskem modernistu. Sprehod po razstavi je sprehod po Mariboru Saše Deva – dvigajočem se iz ruševin, polnem optimizma in obetov za prihodnost. Sprehod, ki orisuje zgodbo modernega mesta. S kustosoma razstave, arhitektom Stojanom Skalickyjem in […]
Padli kostanji

Padli kostanji

OUTSIDER, 24. januar 2023 ― »Drevo naj se posebno v mestu nikdar ne poseka, razen če tega ne narekuje monumentalna zasnova. Cesta naj se po možnosti ogne stoječemu, zdravemu drevesu in stavbar naj ga upošteva in spoštuje. Drevo raste mnogo let – Bog ga da in zemlja njegova.« Citat je Plečnikov, iz knjige njegovega učenca Marjana Mušiča (1986), in tudi […]
Frederik Peeters: Oleg

Frederik Peeters: Oleg

MMC Knjige, 24. januar 2023 ― Na začetku stripa Oleg je začetek stripa: skica protagonista, ki ga pripovedovalec, tudi sam stripar, ustvari po svoji podobi. Avtor kot junak je vselej konstrukt, podvržen pripovedni učinkovitosti.
Literatura je stvar, kjer teorija »omejene blaginje« ameriškega antropologa Georgea Fosterja ne deluje, to je koncept, ki je značilen za zaprto tradicionalno družbo

Literatura je stvar, kjer teorija »omejene blaginje« ameriškega antropologa Georgea Fosterja ne deluje, to je koncept, ki je značilen za zaprto tradicionalno družbo

Literatura v živo, 24. januar 2023 ― Tatjana Žarova je diplomirala na Moskovski državni univerzi Mihaila Lomonosova. Predavala je slovenski in hrvaški jezik na Moskovski državni univerzi za mednarodne odnose, bila je atašejka za kulturo na veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji, dolga leta je delala na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Je članica Združenja književnih prevajalcev Rusije. V ruščino je prevedla dela številnih slovenskih avtorjev, med njimi Ivana Cankarja, Andreja Hienga, Matjaža Zupančiča, Draga Jančarja, Milene Mohorič idr. Njen prevod Jančarjevega romana To noč sem jo videl je bil dve leti zapored, 2017 in 2018, nominiran na mednarodno Tolstojevo nagrado jasna poljana.
še novic