GUSTAV GNAMUŠ: SLIKE, KI ZNAJO PLAVATI

GUSTAV GNAMUŠ: SLIKE, KI ZNAJO PLAVATI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. november 2023 ― Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša. Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi. Naslavljanje posameznih umetniških del ali njihovih sekvenc je praviloma retrospektivno dejanje, ki ne more ničesar dodati likovni stvaritvi. V najboljšem primeru naslov lahko ponudi iztočnico za razmislek o delu, ki ga označuje, njegova uporabnost pa je odvisna od gledalca in njegove senzibilnosti. Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano. Slike, ki znajo plavati Njegovo barvno polje sledi pojavom v perifernem delu vidnega polja, v območju, kjer se pojavljajo potujitve, fantazme, fluidnost in neopredeljivost notranjih razmerij. Barvnih nians, njihovih stikov, prostorskih razmerij ni mogoče opredeliti, saj se s premikanjem pogleda po slikovni ploskvi ti nenehno spreminjajo. Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost
Pero

Pero

Koridor, 7. november 2023 ― Ne le poslovilno pismo izjemnemu igralcu, temveč film, ki govori o vseh nas. The post Pero appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Knjiga OSEBNA KODA OBLEKE

KUD Trivia, 7. november 2023 ― Pod okriljem KUD Trivia je izšla knjiga Marije Mojce Pungerčar Osebna koda obleke, s podnaslovom Zgodbe, ki so pospremile stare obleke v novo življenje. Knjiga prinaša izbor 42 zgodb, ki so nastale v razponu dveh desetletij v okviru umetniških projektov Marije Mojce Pungerčar Dresscode (2002, z Veroniko Klančnik) in Osebna koda obleke (2021 in 2022). […]

Na 36. Čufarjevih dnevih znova tudi mladinski program

SiGledal, 7. november 2023 ― Produkcija ljubiteljskih gledališč se vrača na predkoronsko raven. Na 36. Čufarjeve dneve, ki se bodo v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice začeli 14. novembra, se je prijavilo 25 odraslih in šest mladinskih predstav. Na ogled bo devet predstav, so na novinarski konferenci na Jesenicah povedali organizatorji.

Marija Mojca Pungerčar: NITI, SUKANCI IN KONCI

KUD Trivia, 7. november 2023 ― Marija Mojca Pungerčar: NITI, SUKANCI IN KONCI Pregledna razstava 2017–2023 Galerija Simulaker, Novo mesto, 24. 11. 202322. 12. 2023 Odprtje razstave bo v petek, 24. 11. 2023 ob 19.00 uri. Na odprtju bo nastopil pevski zbor arhitektov Arhivox. V ospredju zanimanja umetnice so spomin, minevanje, osebna zgodovina, partikularni pogled posameznika na velike zgodbe, […]

[KTPP ODZIV] Predlogi izboljšav po javni predstavitvi projekta Potniški center Ljubljana

Inštitut za politike prostora, 7. november 2023 ― V Koaliciji za trajnostno prometno politiko smo se odzvali na javno predstavitev projekta PCL, ki je potekala 10. oktobra 2023 v Veliki sejni dvorani Mestne hiše. Kot smo izpostavili že na sami predstavitvi, ugotavljamo, da se je projekt od poleti objavljenega pomembno spremenil na bolje. Izboljšave vsekakor pozdravljamo in upamo, da bodo tudi morebitne nadaljnje... The post [KTPP ODZIV] Predlogi izboljšav po javni predstavitvi projekta Potniški center Ljubljana appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Mika Cimolini: V boju za javni prostor

OUTSIDER, 7. november 2023 ― Arhitekturno snovanje Edvarda Ravnikarja, ki smo mu posvetili letošnji Dan arhitektov*, je močno povezano z vprašanjem javnega prostora. Njegovi realizirani projekti, ki jih srečujemo v Ljubljani, Novi Gorici, Kranju, Celju in drugih krajih po Sloveniji, so zaznamovani z družbenimi procesi, od osamosvajanja naroda do protestov civilnodružbenih gibanj. Povezani so tudi z urbanizacijo in povojnim družbenim […]

V Tolminu prvo predvajanje digitalno restavriranih Pastircev

Misli, 7. november 2023 ― V Kinogledališču Tolmin bodo v petek prvič predvajali digitalno restavrirano kopijo filma Pastirci. Film je v tolminskem hribovju leta 1973 posnel režiser France Štiglic po scenariju, ki ga je po istoimenski literarni predlogi Franceta Bevka napisal Ivan Potrč. Projekcija bo ob 17. uri, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC).
GUSTAV GNAMUŠ: SLIKE; KI ZNAJO PLAVATI

GUSTAV GNAMUŠ: SLIKE; KI ZNAJO PLAVATI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. november 2023 ― Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša. Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi. Naslavljanje posameznih umetniških del ali njihovih sekvenc je praviloma retrospektivno dejanje, ki ne more ničesar dodati likovni stvaritvi. V najboljšem primeru naslov lahko ponudi iztočnico za razmislek o delu, ki ga označuje, njegova uporabnost pa je odvisna od gledalca in njegove senzibilnosti. Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano. Slike, ki znajo plavati Njegovo barvno polje sledi pojavom v perifernem delu vidnega polja, v območju, kjer se pojavljajo potujitve, fantazme, fluidnost in neopredeljivost notranjih razmerij. Barvnih nians, njihovih stikov, prostorskih razmerij ni mogoče opredeliti, saj se s premikanjem pogleda po slikovni ploskvi ti nenehno spreminjajo. Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost
Odprtje razstave Mirka Rajnarja na Dunaju

Odprtje razstave Mirka Rajnarja na Dunaju

Galerija Murska Sobota, 7. november 2023 ― V četrtek, 9. novembra 2023, smo v dunajski galeriji Bahoe Art House odprli razstavo priznanega soboškega slikarja Mirka Rajnarja. Razstava je rezultat sodelovanja med Galerijo Murska Sobota in Walterjem Famlerjem, vodjem umetniškega združenja Alte Schmiede Kunstverein Wien. Razstava bo na ogled do 12. januarja 2024, vabljeni! 

Knjižica Animirani film

Kinodvor, 7. november 2023 ― Vabljeni k listanju knjižice za otroke, v kateri spoznavamo animirani film, Knjižica je izšla v Zbirki Kinobalon, otroci pa jo prejmejo ob obisku Kinodvora.
Na Orehku ta konec tedna 7. Knoblovi dnevi

Na Orehku ta konec tedna 7. Knoblovi dnevi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. november 2023 ― Na Orehku ta konec tedna 7. Knoblovi dnevi Featured Orehek – Športno-kulturno društvo Orehek v sodelovanju s krajevnima skupnostma Orehek in Koče ta petek in soboto, 10. in 11. novembra, vabi na 7. Knoblove dneve. V kulturnem domu na Orehku bodo 10. novembra ob 19. uri koncert skupine Ana Pupedan, medtem ko v soboto pripravljajo več dogodkov. Pavel Knobl – Foto: Valter Leban V soboto, 11. novembra, ob 9. uri vabijo na ogled Planinske jame. Dogajanje se bo nadaljevalo popoldne na Orehku. Ob 16. uri pripravljajo literarno-humoristični večer s humoristom Andrejem Jelačinom oziroma Tonijem Karjolo, ki bo predstavil svojo knjigo o čarobni skali. Ob 17. uri se bo predstavila glasbena šola Milana Kokalja, ob 18. uri sledi koncert ansambla Roka Kastelca, na katerem bodo sodelovali učenci šole kitare Vilija Marinška pod mentorstvom Milana Koklja, ob 20.30 pa bo oder zavzela zasedba Tricikel. »Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovom Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Kranjcem v spomin dane,« pravijo v ŠKD Orehek. »Uradno proglašeni prvi slovenski pesnik je sicer Valentin Vodnik, saj je slovenska literarna zgodovina za prvo slovensko pesniško zbirko v pravem pomenu besede razglasila Vodnikove Pesme za pokušino, ki pa so izšle v Ljubljani šele pet let pozneje, februarja 1806. Sam Valentin Vodnik je Knoblovo ´mojstrovino´ označil kot ´bukve iz Kranja, polne drekanja´.« Učitelj, organist, skladatelj in cerkovnik Pavel Knobel se je rodil 24. januarja 1765 na Orehku pri Postojni. Napisal in uglasbil je okoli dvajset cerkvenih pesmi in latinsko mašo Missa simplex. Najprej je učil v Postojni, svojo knjigo s slovito pesmijo Od perdca pa je izdal v Kranju, kjer je učil 13 let. Pozneje ga je življenje zaneslo še v Višnjo Goro, Ribnico in Tomaj. ČlanekNa Orehku ta kone
Vabilo na dogodek: Umetna inteligenca in mesta

Vabilo na dogodek: Umetna inteligenca in mesta

prostorož, 7. november 2023 ― Petek, 17. 11. 2023 /  9:30 ŠD Tabor Ljubljana, 1. nadstropje, leva dvorana Kako sploh deluje umetna inteligenca (UI)? Kako se že danes uporablja pri načrtovanju, urejanju in upravljanju mest? Kaj so problematične plati novih in starih tehnologij, povezanih s pametnimi mesti? Kaj moramo razumeti, preden začnemo uporabljati UI orodja? Ali jih lahko uporabimo, da z njimi lažje in hitreje dosežemo vizijo zelenih in pravičnih mest?  Na ta vprašanja bomo odgovorili s pomočjo filozofa in hekerja Filipa Mukija Dobraniča (Danes je nov dan), sociologa Aidana Cerarja (Inštitut za politike prostora - IPoP) in intermedijskega umetnika Nejca Trampuža. Prvi del dogodka je namenjen vsem, ki se želijo na dostopen način seznaniti z umetno inteligenco ter priložnostmi in izzivi, ki jih prinaša mestom. Tiste in tisti, ki se jim v umetnointeligenčno prihodnost mudi že danes, pa lahko ideacijo ulic z UI orodji v praksi pod vodstvom mentorja preizkusijo v drugem delu dogodka. Predznanje ni potrebno.  Dogodek je brezplačen, prijave so obvezne. Prijava na dogodek Program 9:15 Prihod in kava 9:30 - 9:50 Osnove umetne inteligence Filip Muki Dobranić, Danes je nov dan 9:50 - 10:10 UI in mesta: pregled praks in projektov Vesna Skubic in Jan Šimnovec, Prostorož 10:10 - 10:40 Pasti in priložnosti UI in drugih tehnologij za mesta Filip Muki Dobranić, Nejc Trampuž, Aidan Cerar Moderira: Zala Velkavrh, Prostorož 10:40 - 10:50 Odmor za kavo 10:50 - 12:20 Praktični del: UI ideacija ulice* Vodi: Nejc Trampuž, intermedijski umetnik  *Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Dogodek organizira neprofitni urbanistični studio Prostorož in je del Podnebnega programa Mreže za prostor. Podnebni program financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstva za naravne vire in prostor) iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni organizatorji in izvajalci in ne odražajo nujno stališč
še novic