IBAVI: Osem neprofitnih stanovanj v Palmi de Mallorci

IBAVI: Osem neprofitnih stanovanj v Palmi de Mallorci

OUTSIDER, 26. februar ― Balearski otoki so dandanes znani predvsem kot turistična destinacija, stoletja pa sta bila zlasti otoka Mallorca in Menorca vir pomembnega gradbenega materiala, svetlega peščenjaka, imenovanega marés. Cenili so ga že Feničani, ki so na otoke prišli v 8. stoletju pr. Kr. Pridobivali so ga v kamnolomih vzdolž obale, kjer je morje omogočalo enostaven način transporta […]

Filmski večer Zora Prešernega Kranja

Gorenjski muzej, 26. februar ― Zaradi izjemno velikega zanimanja vas še enkrat vabimo na projekcijo filma ZORA PREŠERNEGA KRANJA v torek, 19. marca 2024, ob 18. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42.  Igrano-dokumentarni film ZORA PREŠERNEGA KRANJA govori zgodbo o Črtomirju ... Read More
Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni

Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni

Loški muzej, 26. februar ― V ljubljanski Cukrarni so v petek, 16. 2., ob 19. uri odprli razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50-ih let. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, DK, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nejč Slapar, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec. Med razstavljenimi deli zagotovo izstopa monumentalna risba z naslovom Galaksija (1976, tuš na papirju, 2,6 x 10,2 m) pred mesecem dni umrlega vizualnega umetnika in člana Združenja umetnikov Škofja Loka – Nejča Slaparja. Delo spada med vrhunske dosežke ne samo slovenske, temveč tudi jugoslovanske umetnosti tistega časa.
Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?

Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?

Hiša kulture v Pivki, 26. februar ― osebna razstava Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?8. – 29. 3. 2024 otvoritev 8. 3. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Tina Dobrajc je uveljavljena vizualna umetnica, ki je najbolj prepoznavna po svojem slikarstvu, ustvarja pa tudi na področju ilustracije in scenografije. Za njena dela je značilno prepletanje tradicije s sodobnostjo, saj v njih združuje elemente slovenske folklore in mitologije z motivi iz vsakdanjega življenja in pop kulture, skozi ta preplet pa odpira različna družbeno kritična vprašanja, s posebnim poudarkom na problematiki medčloveških odnosov in človekovega odnosa do narave. Na tokratni razstavi umetnica predstavlja nova slikarska dela, v katerih nadgrajuje svojo prepoznavno ikonografijo z novostmi. Osrednje prizorišče njenih slik je navadno divja (gozdnata) pokrajina, ki jo spričo nenaravnih barvnih poudarkov in svetlobe prežema skrivnostnost, sanjskost, celo mističnost. V novejših slikah se v krajino zajedajo podaljški civilizacije, kot so posamezni elementi infrastrukture, osamljene stavbe, zapuščeni trampolini in igrala, zato deluje kot nekakšen rob civilizacije. Glavne figure na slikah so vselej deklice ali mladenke, odete v oblačila iz različnih časov in noš, ponekod s pustnimi dodatki, drugod razgaljene, spremljajo jih avtohtone gozdne ali domače živali kot njihove družabnice, sopotnice in vse bolj tudi zaveznice. V starejših delih so figure upodobljene frontalno, s pogledom, strmo uprtim v gledalca, in postavljene v prvi plan slike, pred krajino kot prostorom, ki ga s svojim telesom zaslanjajo. V novejših delih pa se vse bolj umikajo v ozadje, postajajo del krajine in se včasih celo zlijejo z njo do točke, ko jih skoraj ne opazimo več. Hkrati se stopnjuje njihova obrambna drža, postajajo vse bolj grozeče in napadalne, ali pa se, prav nasprotno, brezbrižno obračajo stran od nas in vračajo »nazaj k naravi«. Tam se je vzdušje medtem spremenilo – običajni skrivnostnosti in temačnosti se spričo atmosferičnih barv z obeh koncev spektra, ki prikl

Ljubezen, umetnost in vandranje tudi na gledališkem sprehodu po stari Ljubljani (reportaža)

SiGledal Novice, 26. februar ― Slovenski gledališki inštitut (Slogi) je v okviru letošnjega Festivala ljubezni, umetnosti in vandranja pripravil vodeni ogled po stari Ljubljani, na katerem je bilo v dobri uri in pol pod vodstvom energične in znanja polne vodičke, Slogijeve kustosinje pedagoginje Sandre Jenko mogoče izvedeti vse o zgodovini gledališča v slovenski prestolnici.
Dan kljunaste flavte

Dan kljunaste flavte

SIGIC - Novice, 26. februar ― Na Waldorfski šoli v Ljubljani se bodo v petek, dne 1. 3. 24, zvrstile delavnice kljunaste flavte in večerni koncert, na katerem bo nastopilo več kot 20 učencev petih različnih glasbenih šol.

Marija Jakopin: Krokar in večna lovišča

OUTSIDER, 26. februar ― Prejšnji teden sem doživela izgubo svojega krokarja. Preprosta izjava v sebi skriva vznemirljivo in poučno veliko nenavadnosti, neznanja in različnih pogledov na smrt. Zadnjih nekaj let se mi je začelo v gozdu dogajati, da me je bolj ali manj vsakič obiskal krokar. Šlo je za normalnega gozdnega krokarja, ki se seveda ni obnašal kot hišni […]
Spomin Slovenije na Krekovem trgu

Spomin Slovenije na Krekovem trgu

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 26. februar ― V četrtek, 22. februarja 2024 je bila na Krekovem trgu v Celju odprta panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta. Na razstavi je predstavljenih deset dokumentarnih enot, ki po mnenju slovenskega odbora Unesco Spomin sveta predstavljajo pomemben del slovenske kulture in zgodovine. Razstavo je predstavil dr. Aleksander Žižek, arhivski […] The post Spomin Slovenije na Krekovem trgu first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Mrtva straža in kak hiter poljub

Airbeletrina, 26. februar ― Čudni stvori lezejo iz megle, plišasta opica s ploskanjem svojih činel ubija ljudi, v starem zrcalu ljudje uzrejo matildo in nato izginejo v nikoli pojasnjenih okoliščinah, sumljiv oljni madež v jezero posrka mlade študente … Stephen King, čigar dela pri Beletrini redno izhajajo v prevodih Marka Košana, je v Mrtvi straži (The Skeleton Crew) na več kot 600 straneh zbral 22 kratkih zgodb, dve pesmi in tudi daljši noveleti. Po Megli so leta 2007 posneli istoimenski film v režiji Franka Darabonta. Marsikateri oboževalec ali oboževalka gotovo soglaša: Stephen King je najboljši, kadar grozljivost ne izvira iz špricanja krvi ali grozljivih stvorov, pač pa iz same zgodbene atmosfere, zamolkov in odprtih koncev. The post Mrtva straža in kak hiter poljub appeared first on AirBeletrina.
še novic