Habitus in Bourdieujev boj za distinkcije
Radio Študent,
14. november 2013
― Poslušalci in poslušalke Radia Študent, pozdravljeni v Teoremi. Danes se bomo lotili analize nekega intelektualca, ki to ni hotel biti, nekega misleca, ki je mislil oziroma hotel misliti vse in istočasno kritiziral arogantne filozofe z njihovo absolutno vednostjo. Lotili se bomo nekoga, ki po svoji lastni teoriji ne bi smel biti to, kar je postal. Lotili se bomo Pierra Bourdieuja. Ta začetna opredelitev nikakor ni mišljena sarkastično ali posmehljivo. Prej gre za težavo nekoga, ki hoče povedati ali napisati kaj zanimivega o Bourdieuju. Namreč kako se sploh lotiti nekoga, ki je po izobrazbi filozof, glede na raziskovalna področja pa etnolog in sociolog, s pogostimi ovinki v lingvistiko in biologijo? Potem je tu še zadrega z Bourdieujevim načinom pisanja: neprestano samozavestno zatrjevanje v stilu 'to ni determinizem niti svoboda' ali 'ne gre za opozicijo posameznik-družba'. Karkoli Bourdieuju očitaš, karkoli kritiziraš, vedno je mogoče najti neko njegovo tezo, ki zatrjuje, da 'to ni to