Lenart J. Kučić, 13. marec 2015 ― Razstavni prostor podjetja Blackphone je bil dobro skrit pred obiskovalci lanskega svetovnega kongresa mobilne telefonije MWC v Barceloni. Na tiskovni konferenci je stalo nekaj deset novinarjev in drugih radovednežev. Na skromni stojnici je ležalo nekaj tiskanih zloženk, trije predstavniki švicarskega podjetja pa so razkazovali njihov najpomembnejši izdelek: varni mobilnik blackphone. Prva objava: Sobotna priloga Dela, […] Sorodne vsebine: Varnostne politike v medijih? Žal še ne ABCeda.Varnostnih.0rod1j! Rabljen mobilnik naprodaj – skupaj z vsemi podatki Zaščita vira v dobi prisluhov Oblikovanje spletnih uporabnikov

Radio Študent, 13. marec 2015 ― Zaloge nafte in plina vse bolj burkajo Jadransko morje na njegovi vzhodni obali. Obmorske države zahodnega Balkana že nekaj časa raziskujejo možnosti za razvoj energetskega sektorja na svojih obalah. Politika in nekateri sektorji gospodarstva poudarjajo razvojne možnosti, ki bi jih prinesel energetski sektor. Civilna družba pa na drugi strani opozarja, da je proces podeljevanja koncesij in oblikovanja pravnega okvira netransparenten in da lahko črpanje ogljikovodikov  prinese zaton že vzpostavljenih sektorjev, predvsem turizma. Hrvaška je že podelila koncesije za črpanje iz podmorskih nahajališč, v postopku zbiranja ponudb je trenutno Črna gora, raziskave opravlja tudi Albanija. Ta teden je v črnogorski Budvi potekalo zadnje v vrsti srečanj jadranskih držav na to temo. Srečanje je spremljal tudi protest, Nataša Kovačevič iz črnogorske organizacije Green home opiše zahteve protestnikov: Izjava   Protestnike skrbi predvsem potencialni vpliv naftnega sektorja na turizem, ki predstavlja pomemben del črnogorskega gospodarstva: Izjava   Podrobnejšo razlago netransparentnosti v procesu podeljevanja koncesij pa nam je podala Ines Mrdovič, koordinatorka preiskovalnega centra MANS: Izjava   Črna gora trenutno zbira ponudbe zainteresiranih podjetij za prvi krog raziskovanja. Hrvaška pa je koncesije za raziskovanje v 29 blokih že razdelila. Ti zajemajo tudi območje na meji med državama, kjer razdelitev ozemlja še ni določena. A kot pove Kovačevič je državi pri vprašanju črpanja ogljikovodikov na tem območju poenotil profitni motiv: Izjava   Da je ekonomski pogled v primeru območja Prevlaka, kjer so državi še vedno dogovarjata o meji, preslepil odprto vprašanje skupne, potrjujejo tudi hrvaški novinar Igor Lasić: Izjava   Hrvaška vlada je, ko gre za naftno raziskovanje storila korak naprej od Črne gore. Po opravljenih študijah je januarja petim družbam podelila pravice za nadaljnje raziskave in črpanje nafte ter plina na Jadranu. Geolog B

SPRP, 13. marec 2015 ― Bilo je tisto težko jutro po katerem se vidi da petek ni bil prav nič nedolžen. Zbudil sem se težke glave in prvi pogled skozi okno ni bil nič kaj jasen. Končno sem le zbral dovolj moči in se nekako pobral iz postelje, se odpravil do okna ter zazrl v prečudovit dan. Zibajoče sem se odpravil do kopalnice si opral čeljust pobral ključe in se zapeljal proti Postojni, mestu burje in žledu. Po dobri uri sem prispel v »Adelsberg«. Sledilo je še par minut vožnje in bil sem tam, na kraju zločina. Iz prtljažnika zverine sem vzel plato piva ter pogumno vdrl skozi vrata v prostor kjer so se »rokerji« že pridno potili. Po končanem ustvarjanju so prisedli in sledil je pogovor z idejnim članom skupine Prognoza Negativa Kevinom, vokalistom in kitaristom benda. Postavo skupine pa dopolnjujeta še Andi na basu in vokalu ter David za bobni. Več si preberite spodaj. Prognoza Negativa 1. Začetki skupine? Kdo je bil pobudnik? Ste vsi člani novinci ali ste že prej imeli svoje skupine? Od nas treh sem bil prvi v bendu jaz. Preigravali smo punk coverje - tako se povsod začne, ne? Skozi čas smo zamenjal par članov in s tem se je zamenjal tudi stil glasbe. Na koncu smo preigravali samo še Brkove in tej zasedbi se je pridružil zdajšnji basist Andi. Ko sva nekaj časa sama preigravala sva se odločila da piščeva bobnarja in igramo še kaj drugega, tudi svoje komade. Našla sva Davida. Končno smo si lahko rekli bend. Tako da pravih izkušenj s špili in vsem tem nima nihče, z bendi pa morda jaz še največ. 2. Prognoza negativa, zanimivo ime, nam lahko navadnim smrtnikom prenapolnjenim zahodnjaške kulture obrazložite pomen imena vaše skupine? Glede na to koliko resnosti in planiranja je v nas, si za prihodnost nismo obetali nič precej pozitivnega. Tudi na splošno je okrog nas ena sama negativnost, nič ne pelje nikamor, ena slaba napoved je vse skupaj. Če si neko besedo ponavljaš, izgubi pomen, ne zadane te več takoj, lahko pa je tudi obratno. Zato nismo Slaba Napoved ampak Prognoza N

Radio Študent, 13. marec 2015 ― Ekipa Napihovanja se je nedavno spet odpravila na potep po najlepšem mestu na svetu. Medtem ko smo hodili mimo Maksija, se nam je od nikoder prikazala srednje velika množica ljudi, ki je protestirala pred parlamentom. Glede na to, da je protest ena naših najljubših oblik socialnega udejstvovanja, smo se odpravili pogledat, kaj se dogaja. Hoteli smo se bolje poučiti o tem, kdo je tokrat ''gotof'', in morda vreči še kakšno molotovko, kakor kot ne ravno najbolj bojevita ekipa pravimo praznim pločevinkam. Bolj ko smo se približevali dogajanju, bolj je postalo jasno, da zadeva ne bo tako zabavljaška, kot se je zdelo na prvi pogled. Prostor je bil zapolnjen z mladimi družinami in upokojenci. Navdušeni nad tem, da je tudi ta skupina prebivalstva končno stopila na ulice, smo vseeno pristopili še korak bližje. Ne ravno impresivno oblikovani transparenti so nam sporočili, da gre tokrat za otroke in za njihovo pravico do staršev. Naklonjeni otrokom smo tako mimoidočega povprašali, katera je ta težava, ki bo uničila življenje naših najmlajših. Ali država spet posega po varčevalnih ukrepih, bodo vrtci dražji, se bodo uvedle šolnine, ukinili otroški dodatki? Nič od tega, težava je menda bila v homoseksualcih. Ti se bodo z uvedbo nekega novega zakona lahko poročili. Toda to očitno danes ni več problematično, saj so se s tem sprijaznili tudi najbolj goreči bralci Levitika. Zadeva je mnogo hujša. Gejevski lobiji, o katerih se že nekaj časa šušlja, da prevzemajo vodilno vlogo v družbi, podobno kakor so jo v zgodovini navadno prevzemali pripadniki Davidovega ljudstva, so se tokrat odločili za ofenzivo. Njihova nova tarča so otroci, ki jih bodo uporabljali za bogsigavedi kakšne nečedne namene in preko posvojitve le-teh širili svoj nemoralni življenjski slog. Tako bi si lahko v par generacijah nadejali, da bodo ulice in trgi preplavljeni s homoseksualnimi orgijami in da bo vsaka spodobnost izginila iz obličja zemlje. Zadeva bi seveda bila razmeroma preprosta, če bi lahko

Radio Študent, 13. marec 2015 ― Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se vrača z novim projektom za spodbujevanje podjetništva. Letošnje poletje bo tako potekala tritedenska poletna šola, imenovana Toronto Business Academy, na kateri se bodo udeleženci učili o mednarodni poslovni kulturi. V začetnem letu se bo na akademijo lahko prijavilo največ oseminštirideset Slovenk in Slovencev, ki se bodo najprej morali udeležiti predavanj o podjetništu v Evropski uniji. Nato se bodo preselili v Toronto, natančneje na Ted Rogers School of Management, kjer bodo deležni intenzivnih predavanj, ki jih je samo za njih zasnoval profesor Laurence Hewick. Sicer pa bodo udeleženci na podlagi pridobljenega znanja skozi celoten program pisali poslovni načrt za končen produkt, ki ga bodo po koncu izobraževanja predstavili na tako imenovanem pitchu. Tam bodo izbrali najboljše tri študente, ki se bodo lahko nadalje potegovali za naložbe, prakso in podobno. Celoten projekt so zasnovali trije nadebudni študentje prava, ekonomije in podjetništva: David Aleš, Juš Dobnikar in Jan Habat. Program akademije je tudi uradno akreditiran kot študij v tujini. Akademija ima namreč podpisano pogodbo z Univerzo Alma Mater Europaea / alma mater europea/ v Kanadi, po kateri se del akreditiranega študijskega programa v obsegu dvanajstih kreditnih točk izvede v skladu z veljavno akreditacijo in zakonodajo. Sicer pa je cena programa okoli 1500 evrov, pri čemer lahko študentje pridobijo 700 evrov pri Skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Za razjasnitev vprašanj o tem, zakaj je tovrsten program štipendiran, smo se obrnili na Katjo Cankar: IZJAVA NA KLIK Ali se izbraževanje oziroma kreditne točke študentu priznajo ali ne, je torej odvisno od posamezne izobraževalne institucije. Vendar gre dodati, da je na spletni strani Toronto Business Academy sama izvedba programa zelo borno opisana. Za program, ki lahko prinese dvanajst kreditnih točk, bi bilo pričakovati, da bo vsaj imel navedene profesorje posam