Špehšpilja, 3. februar 2016 ― Damjan Zorc je na svojem literarnem blogu Peripetije (spremljajte, poleg knjižnih recenzij piše super zgodbe) zapisal svoje mnenje o knjigi. Za celotno doživetje odklikajte semle. Za okus pa tole: “Gorenc je spisal brezčasno knjigo duhovite in nalezljive jezikovne telovadbe, ki se jadrno začne že na prvi strani z izjemno dobro sprejetim Urškinim plesom na Facebooku in nato v spretnem loku zaokroži po slovenski literarni krajini. SLOLvenski klasiki 1, ki s svojo številko napovedujejo nadaljevanja, buhtijo od številnih referenc na staro in mlado, na včasih in zdaj. Tu se kaže vsa Gorenčeva širina (no pun intended) in nič zato, če v prvo ne boste ujeli vseh tonov in podtonov (če jih pa boste, se bo tako ali tako oglasil SAZAS). Knjiga kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan. Drugače pa si vedno lahko pomagamo z guglom.”

Večer, 3. februar 2016 ― Združenje ameriških ilustratorjev (Society of Illustrators) je Alenki Sottler podelilo zlato medaljo za knjižno ilustracijo Evridike v pesnitvi Bine Štampe Žmavc. Ilustracija bo na ogled na letni razstavi Muzeja ameriške ilustracije pri omenjenem združenju. Razstavili bodo 400 najboljših del s področja ilustracije in animacije.Strokovna žirija je pregledala nekaj tisoč prijavljenih del ilustratorjev, umetniških ustvarjalcev in oblikovalcev z vsega sveta. Originalna dela bodo predstavljena na treh ločenih razstavah. Prvi del, od 3. do 27. februarja, bo namenjen kategoriji časopisne, revialne in knjižne ilustracije, kamor je uvrščena tudi Sottlerjeva. Najboljši s posameznih področij bodo prejeli medalje in certifikate; nagrajena dela bodo skupaj z izjavami avtorjev objavljena v prestižnem letnem katalogu.Pesnitev Bine Štampe Žmavc Pesem za liro je izšla konec lanskega leta pri Založbi Pivec. V njej pesnica v svojskem ritmu in zanimivi zvočni podobi obnavlja klasični antični mit o Orfeju ...

Večer, 3. februar 2016 ― V petek bo v Veliki dvorani SNG Maribor premiera v zadnjih šestnajstih letih že tretje uprizoritve Puccinijeve opere Turandot. Prvič pa bo v zahtevni naslovni vlogi krute princese Turandot nastopila domača, mariborska sopranistka Rebeka Lokar (1979). Mlada Turandot bo. Najprej je študirala germanistiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 2000 je prišla v operni zbor in nastopila v Verdijevem Don Carlu. Sopranistka Dragica Kovačič jo je tedaj v vlogi Eboli očarala. "Ko sem jo slišala, sem si zaželela opernega petja in šla na sprejemce na glasbeno šolo v Mariboru. Dve leti sem se šolala pri Biserki Petkovič. Leta 2001 sem nastopila v zboru v Verdijevem Macbethu, v naslovni vlogi je pel baritonist Mauro Augustini in občudovala sem ga, s kakšno lahkoto je pel. Vprašala sem ga, ali uči petje, in sem mu nekaj odpela. Nisem še imela nobenega opernega nastavka, a ko me je slišal, je privolil, da bo delal z mano. Po dveh letih mi je priznal, da je bil v dvomih, a moja želja in volja sta ga ...

Večer, 3. februar 2016 ― "Ilustratorkino delo je inovativno, vizualno vabljivo in risano z brezhibnim zaupanjem vase. Sottlerjeva je stilno sodobna in obenem verzirana poznavalka zgodovine vizualnih podob in podob moči, pomena in jasnosti," je o nagrajeni ustvarjalki zapisal profesor s kolumbijskega kolidža za umetnost in oblikovanje Walter King."V poetiki in vizionarnosti je danes Alenka Sottler med največjimi interpreti sodobne likovne ustvarjalnosti, ker slovenska umetnica pripoveduje s kompleksno in kultivirano igro asociacij, metafor in simbolov," pa je zapisal profesor zgodovine mladinske književnosti na Univerzi v Vidmu Livio Sossi.

Večer, 3. februar 2016 ― Dirigent opere Turandot je Loris Voltolini, režiser in scenograf je Filippo Tonon. Na premieri bodo nastopili mariborski sopranistki Rebeka Lokar in Sabina Cvilak (v vlogi Liu je nastopila že v Turandot leta 2009) ter stalni gost mariborske Opere tenorist Renzo Zulian. Nastopili bodo še Emil Baronik, Valentin Pivovarov, Darko Vidic, Dušan Topolovec, Martin Sušnik, Jaki Jurgec in Bogdan Stopar. V dveh predstavah bo v vlogi Turandot nastopila Gabriela Georgijeva.Turandot je Puccinijeva zadnja opera, zaradi prezgodnje skladateljeve smrti jo je dokončal Franco Alfano, predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja vélike italijanske operne tradicije belcanta. Skladatelj je s tem opernim delom, v katerem na novo zaživi duh starodavne Kitajske, evropskemu občinstvu približal še neslišane eksotične in z mistiko prežete glasbene svetove.