Špehšpilja, 8. februar 2016 ― Pižama je bil na kulturnopraznični dan gost osrednjega intervjuja na portalu Siol.net. Z Dejo Crnović sta se pomenkovala o virih navdiha, Čopovi rdeči niti in šolskih učbenikih. KLIK za branje. Foto: Ana Kovač “Precej dela ste si dali tudi z vizualnim delom knjige. Tu vam je pomagala Manca Švara, konjak pa ste za Croquis Janeza Menarta po marmorju polivali sami?Menartov Croquis je bila ena prvih parodij, ki je nastala, pri njej se mi je zdelo, da bi Čevljar Smolec kot v sonetu o Apelu, da “jermenov ima premalo”, tukaj komentiral, da to ni pravi marmor, kar se je razvilo v ponavljajoči se geg skozi knjigo. Sicer pa sem Croquis v knjigi sam skušal narisati s konjakom, kot je to pisal Menart, ampak ne gre. Ker se konjak preslabo pozna na marmorju, da bi ga fotografiral, zato sem iz svojega bara potegnil neko staro kahluo. To je bila ena prvih pesmi, zaradi katerih sem se odločil za to knjigo, zelo dobro sem si namreč lahko vizualiziral, kaj narediti s to pesmijo, mogoče tudi zato, ker mi je zelo ostala v spominu iz srednje šole.Imel sem genialno slavistko, pokojno Sočo Švigelj na kranjski gimnaziji, njej se je videlo, da diha za jezik. ​Ona je tista, zaradi katere se toliko ukvarjam z jezikom, ker je znala s takim žarom razlagati. Ravno pri tej pesmi si lahko videl, kako se spominja študentskih let, pa Šumija in Drame in teh lokalov, in potem je razlagala, da je bila ta konjak takrat velika stvar, da si ga nisi mogel kar tako privoščiti, in da je bila zato ta tragedija politega konjaka toliko večja.”

Večer, 8. februar 2016 ― Statistični urad je zbral nekaj suhoparnih podatkov o stanju kulture v Sloveniji. Ob tem velja omeniti, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, kjer je praznik kulture dela prost dan in to že vse od leta 1945. V letu 2014 je bilo 19.900 kulturnih prireditev, kar je bilo 34 odstotkov več, kot leta 2013. Za kulturo namenimo 0,8 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar nanese približno 139 evrov na Slovenca. Če izdatek primerjamo z letom 2010, ko smo namenili 156 evrov, bi lahko sklepali, da z manj denarja dobimo več kulture. A resnica je daleč od tega ... Ni podhranjena samo kultura, pač pa tudi njeni odjemalci. Ali pa ne ... Statistika pravi, da si je denimo 2.776 razstav v letu 2014 ogledalo 3,1 milijona ljudi. Leto pred tem smo imeli 250 razstav več in tudi skoraj pol milijona več obiskovalcev. Tudi v kina Slovenci hodimo manj pogosto. V enem letu se je obisk zmanjšal iz 2,3 na 1,9 milijona, kar pomeni, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije pojavila skupina, ki ...